Recenzija: Ježek Sonic 2

»Predolg zmazek«

Ježek Sonic 2 se vrača po relativno uspešnem prvem filmu. Franšiza Sonic je bila v videoigrah zelo uspešna, v filmih pa gre skozi tunel povprečne generičnosti. Možnosti za kaj drugega je bilo veliko, vendar se je režiser Jeff Fowler odločil, da gre z nadaljevanjem še bolj v smer risank. Tako je Ježek Sonic 2 namenjen izključno otrokom, saj so v filmu uporabljeni najbolj osnovni elementi. Odraslim se bo film vlekel in na določeni točki bo verjetno predolg tudi za otroke, ki imajo dandanes zaradi družbenih omrežjih, kot je Tik Tok vedno manjši razpon pozornosti.

Zgodba filma se nadaljuje takoj po koncu prvega in nam predstavi stare znance, kot so Ježek Sonic, Robotnik, družino Wachowski in tudi nova pomembna obraza. To sta Knuckles, ki je nasprotnik Sonica, in Tails, ki mu na poti pomaga. Pri nas je aktualna sinhronizirana verzija, zato ne bomo izgubljali veliko besed glede glasu, a treba je pripomniti, da se je franšizi kot Knuckles pridružil Idris Elba. Njegov način dostave stavkov je v originalni verziji lik še bolj poneumljal, kot je bilo to potrebno. Tails na drugi strani je bil odličen v vseh aspektih. Bil je najboljša stvar novega filma in Sonic 2 bi bil zelo pust, če bi predstavili zgolj Knucklesa.

Zgodba se osredotoča na Robotnika, ki se trudi z ježki pridobiti kristal, saj ta daje izjemno moč. Pri tem pridejo do kar nekaj realizacij in hitro se potek zgodbe spremeni v pripoved o prijateljstvu ter pomoči drug drugemu. Dialog je daleč najslabši del filma, saj so bili komični vložki katastrofalni v primerjavi s prvim filmom. Vsi poskusi dialoga so delovali zelo robotsko in umetno, tudi kadar so se pogovarjali odrasli. Jim Carrey je v vlogi Robotnika nadaljeval svojo ekscentričnost in je ponovno pustil svoj pečat, a bistveno manjšega v primerjavi s prvim filmom.

Najbolj je film blestel v akcijskih sekvencah, ki se zdi, da jih je v prvi polovici filma daleč premalo, zato se vse skupaj zelo vleče. Film mora do določene točke živeti zgolj na dialogih, ki niso precej zanimivi. Iz vidika ciljnega občinstva so zagotovo najbolj pričakovani prav akcijski prizori, zato ne bi škodilo, če bi jih filmu dodali več ali ga enostavno skrajšali. Vsekakor se tukaj ponovno najbolj izkaže Sonic s svojim tekom v templju in številnih bojih proti Robotniku. Knucklesa se zdi, da niso ravno najboljše izkoristili. Tailsa pa so prikazali v izjemni luči.

Največja težava je dolžina filma, ki enostavne zgodbe ne zna strniti v uro in pol. V njem boste našli daleč preveč dialoga, nekoherentnih prizorov in premalo akcije. Njegov cilj je zabavati otroke in verjamem, da mu je to do neke mere uspelo, a večja slika kaže na veliko pomanjkljivosti in primerov, na katere režiser očitno ni pomislil. Ali pa je in se je enostavno odločil za neke stvari in upal, da se vse poklopi.

Animacija je zadnji element, ki je še zelo pomemben vidik v filmu. Tudi tokrat se zdi, da je film ponekod svoje delo opravil fantastično, na drugi strani pa se je spotikal in je bilo vse videti popačeno. Za vse, ki se spomnimo likov iz videoiger in njegovih izjemnih moči je uporaba terena ali animacij vsekakor še dodatno razočaranje.

Ta film ne bo primeren za vse, ki ste stari nad 12, a vseeno je lahko zabaven za otroke, zato ne tratite svojega časa, če ste si ga mislili ogledati sami. V Sloveniji si ga lahko ogledate v vseh večjih kinematografih v sinhronizirani verziji.

Ocena: 2/5