Recenzija: Izganjalec hudiča: Vernik
“Ko se blagoslov in prekletstvo združita v eno.”
-
- 10 oktobra, 2023
- 07:03
Kadar je govora o grozljivkah vseh grozljivk oz. grozljivki, ki je spremenila zgodovino žanra, se pri samem vrhu pogosto omenja klasiko Izganjalec hudiča nedavno preminulega režiserja Williama Friedkina. Film, ki je leta 1973 enako hitro polnil dvorane kot jih tudi zaradi prestrašenih gledalcev praznil, ni postal zgolj velikanska komercialna uspešnica, ampak hkrati tudi grozljivka, ki je patentirala neštetokrat reciklirano podobo z demoni obsedene deklice.
Izganjalec hudiča: Vernik, ki je sicer načrtovan kot prvi del nove trilogije, se odvija petdeset let po prvem delu in v ospredje postavi fotografa Victorja (Leslie Odom Jr.), ki po tragični smrti svoje žene izgubi vero v Boga, edini smisel življenja pa mu predstavlja najstniška hči Angela. Ko slednja skupaj s svojo najboljšo prijateljico nenadoma izgine neznano kam in se po treh dneh vrne, ne da bi znala pojasniti, kje se je ves ta čas nahajala, obe dekleti postaneta tarči nadnaravne entitete, Victor pa se po pomoč zateče k nekdanji igralki Chris MacNeil (Ellen Burstyn), matere obsedene deklice (nepozabna Linda Blair) iz prvega filma.
Zaradi častivrednega statusa, ki ga film drži pri kritikih in oboževalcih grozljivk, je Izganjalec hudiča doživel celo vrsto bolj ali manj ponesrečenih nadaljevanj in se razvil v franšizo, ki to sploh ne bi smela biti. In ker so zadnja leta vnovični zagoni preverjenih blagovnih filmskih znank zelo popularni (beri; dobičkonosni), je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo ta »čast« doletela tudi Friedkinovo klasiko. In letos je rezultat končno tu: Izganjalec hudiča: Vernik služi kot nadaljevanje prvega filma kot tudi vnovični zagon franšize, da bi ta našla pot tudi do modernega občinstva.
Izbor režiserja in soscenarista Davida Gordona Greena se zdi smiseln, saj gre za istega filmarja, ki je nekaj let nazaj samozavestno in uspešno obudil duš franšize Noč čarovnic. Toda soočenje z Izganjalcem hudiča prinese precej mešane rezultate; gre namreč za film, ki najbolj zasije v trenutkih, ko se mu ni treba naslanjati na vpliv svojega predhodnika. Žal se to ne zgodi dovolj pogosto, da bi film lahko štrlel iz povprečja.
Izganjalec hudiča: Vernik je film, ki ga je potrebno ocenjevati tako kot samostojni film kot tudi nadaljevanje omenjene klasike. Z vidika samostojnega filma je film zadovoljiva žanrska zabava; ne brez napak in klišejev, vendar z zelo solidno prvo polovico, ki se bolj kot strašenju gledalca posveča grajenju neprijetne atmosfere in pristne človeške drame med osrednjimi liki, za kar se je potrebno zahvaliti tudi kompetentni igralski zasedbi. Green se tu poslužuje praktičnih učinkov in pusti filmu samostojno dihati (za razliko od zaključnega obračuna, ki je prenasičen s klišejo in zelo cenenimi posebnimi učinki).
Filmu neprimerno več preglavic povzročajo trenutki, ko se mora navezovati na slavnega predhodnika. Marketinško zelo izpostavljen in opevan povratek legendarne Ellen Burstyn se je izkazal za – milo rečeno – nateg; njena prisotnost je omejena na vsega skupaj pet minut nastopa, pa še takrat je v filmu zgolj zato, da gledalcu razlaga tisto, kar je vsakemu pravovernemu oboževalcu prvega filma jasno. Nasploh se film v trenutkih, ko se želi pokloniti Friedkinovi klasiki, začne sesuvati vase, saj precej nesubtilno kopira nekatere njegove ikonične trenutke, čeprav Green niti približno ni tako spreten in vizionarski kot je bil Friedkin.
Izganjalec hudiča: Vernik si morebiti ne zasluži tako negativnega kritiškega odziva, saj je povsem solidna grozljivka o demonski obsedenosti. Problem je zgolj ta, da je film tragični ujetnik franšize, brez katere preprosto noče obstajati. Posneti solidno nadaljevanje tako kultnega filma kot je Izganjalec hudiča, je že samo po sebi naporno opravilo in Green vsekakor izraža določeno mero spoštovanja do klasike, toda vseeno je nekoliko žalostno, da se film ohranja pri življenju zgolj s tem, da gledalec venomer opominja na obstoj boljšega filma.
Film Izganjalec hudiča: Vernik si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 3/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Zelo solidna prva polovica
- Nekaj posrečenih strašljivih trenutkov
MINUSI
- Ponižujoča potrata Ellen Burstyn
- Klišejska in predvidljiva zgodba
- Navezave na Izganjalca hudiča so filmu bolj v škodo kot korist
Viri slik: Variety, WhiskeyRiff, Gizmodo,NextBestPicture
