Recenzija: Heretik

»Komu ste pripravljeni verjeti?«

Veliko oboževalcev grozljivk se rado pritožuje, da omenjeni žanr iz leta v leto stagnira na kvaliteti in da je vse težje najti nekaj, kar bi označili za “dobro grozljivko”. Te trditve se povečini oklepajo tisti, katerih poznavanje grozljivk ne seže dlje od naštevanja uspešnic kot so Žaga, Tisto ali pa Nasmeh. V resnici je žanr grozljivk še kako kvaliteten in raznolik, le treba se je malce potruditi pri iskanju primernih filmov in se ne zgolj oklepati predvidljive ponudbe kreativno bankrotiranih studijev. 

In tudi letos smo bili deležni nemalega števila kvalitetnih grozljivk in mednje lahko uvrstimo tudi pričujoči film, versko strašljivko Heretik v režiji Scotta Becka in Bryana Woodsa, ki sta oboževalcem žanra najbolj poznana kot soscenarista uspešnice Tiho mesto. Film, ki se povečini odvije na eni sami lokaciji, v ospredje postavi mladi mormonki, ki hodita od vrat do vrat ter naznanjata duhovno sporočilo svoje verske skupnosti. A ko nekega dne potrkata na vrata hiše, v kateri živita očarljivi možakar (Hugh Grant) in njegova žena, ki lahko speče najboljšo borovničevo pito v okolici, se dekleti znajdeta v okrutni tekmi za preživetje. 

Ena od odlik filma Heretik je njegov močan element presenečenja; dvojec Beck in Woods z namerno počasnim tempom in zvitimi dialogi postopoma razkriva ozadje dogajanja, hkrati pa gledalcu servira nekaj močnih družbenih komentarjev o vplivih, ki jih ima vera nad posameznikom in kako so vse osrednje religije svoje nauke dobesedno prepisovale druga od druge. Sprva počasna prva polovica, ki od gledalca zahteva nekoliko več pozornosti, se v nadaljevanju spremeni v šokantno in tesnobno potovanje po človeškem peklu, ki ne potrebuje nadnaravnih pošasti, gravža, prelite krvi ali cenenih trikov, da bi gledalca streslo do kosti. Največja groza filma Heretik je ta, da bi se njegova zgodba lahko tudi v resnici zgodila.  

Moč filma je prisotna tudi v odličnih igralskih predstavah trojice Sophie Thatcher in Chloe East ter predvsem večnega britanskega očarljivca Hugha Granta, katerega neukrotljivi šarm je tokrat domiselno uporabljen v namene zbujanja živčnega nelagodja. Grant, ki ga vsi poznamo po vlogah prikupno zmedenih nevrotikov, je tokrat zastrašujoče eleganten, preračunljiv in fanatičen blaznež, ki gledalcu ne prinaša staromodne britanskega topline, ampak zgolj naval mravljincev po hrbtu. Bilo bi zanimivo videti, če se bo igralec v prihodnje lotil še kakšnega podobnega projekta, saj bi mu bil lik metodološkega serijskega morilca pisan na kožo. 

Heretik je primer grozljivke, ki presega žanrske okvirje in gledalcu servira ne zgolj neprijetno in kasneje zastrašujočo izkušnjo, ampak mu hkrati odpre vrata v svet, ki je mnogim izmed nas zaprt; govora je o svetu fanatizma, neracionalnosti in sprevrženih moralnih kompasov, ob katerih je meja med dobrim in zlim dobesedno zabrisana. In navkljub počasni prvi polovici ter (pre)obilici dialogov gre za grozljivko, ki ne razočara. 

Film Heretik si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov. 

Ocena: 4/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Hugh Grant v zanj neobičajni vlogi
  • Venomer prisoten neprijetni suspenz
  • Prebrisani dialogi s poglobljenim družbenim komentarjem
  • Cel kup šokantnih presenečenj

MINUSI

  • Po ogledu filma ne boste želeli več okusiti borovničeve pite
  • Počasen tempo zahteva od gledalca nekoliko več zbranosti

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih