Recenzija: Guillermo del Toro's Pinocchio
“Mojstrovina, vredna Ostržkovega slovesa.”
- Vid Šteh
- 12 decembra, 2022
- 5:00 dop
Naključje je naneslo, da smo letos deležni kar dveh filmskih adaptacij zgodbe znamenitega pravljičnega junaka Ostržka, dečka iz lesa, kateremu z vsako izrečeno lažjo zraste nos. In če je Disneyjeva igrana predelava v režiji Roberta Zemeckisa in s Tomom Hanksom v glavni vlogi delovala kot sterilna, dolgočasna in brezdušna izguba časa, je mehiški mojster Guillermo del Toro s svojo animirano verzijo ustvaril film, ki si ga Ostržek več kot zasluži.
Lik Ostržka temelji na istoimenski knjigi italijanskega pisca Carla Collodija iz leta 1883, ki s svojimi temačnimi toni ter obravnavo kompleksnih tematik predstavlja močan kontrast z bolj optimistično, poenostavljeno in navihano verzijo Ostržka, ki jo je ustvaril Disney leta 1940. Del Torova animirana različica ostaja bistveno bolj zvesta Collodijevi literarni predlogi, hkrati pa zgodbi doda nekatere spremembe, zaradi katerih pa je bistvo Ostržkove zgodbe še toliko bolj močno izpostavljeno.
Ena od vidnejših spremembe je ta, da se Ostržkova zgodba tokrat odvija v Italiji v času vzpona Mussolinijevega fašističnega režima. Mizar Geppeto se že več kot dve desetletji spopada s prebolevanjem tragične izgube sina, ki je umrl v naključnem bombnem napadu na njegovo vasico ob koncu prve svetovne vojne. Geppeto je sedaj zagrenjen alkoholik, ki nekega dne pride na idejo, da izdelka dečka iz lesa, ki bi postal nadomestilo za njegovega pokojnega sina. Toda ob pomoči dobrosrčne vile in navihanega črička Sebastiana lesena lutka oživi in postane Ostržek.
Geppeto se kmalu naveže na svojega nadomestnega “sina”, vendar pa njun odnos ogrožajo politične razmere v državi (fašisti želijo Ostržka rekrutirati v vojsko, saj ne more umreti in bi s tem poslal režimski simbol) in pohlep cirkuškega vodje, ki želi iz lesenega dečka ustvariti turistično atrakcijo za hitro pridobivanje denarja. Ostržek se tako sooča z dvema vlogama; kot politična marioneta in kot zvezdnik, kateremu je obljubljeno mnogo več kot dejansko podarjeno.
Film je s tehničnega vidika – z eno besedo – popoln; odlikujejo ga brezhibna stop-motion animacija in zvok, sapo jemajoča vizualna podoba in izvrstne glasovne predstave zvezdnikov kot so Ewan McGregor, Ron Perlman, Doug Bradley, Tilda Swinton, Tim Blake Nelson, Cate Blanchett in Christoph Waltz. Četudi se film drži oznaka muzikal, je v njem zgolj pešica pesmi, ki pa so toliko bolj ušesom prijetne, niti malo razvlečene in nevsiljivo vstavljene v zgodbo, zatorej bo film pisan na kožo tudi tistim, ki muzikalov sicer ne marajo.
Navkljub tehničnim presežkom pa film še toliko bolj zasije na vsebinski ravni. Velja opozoriti, da je film na trenutke precej temačen in neposredno odpira za mlajše občinstvo (pre)težke tematike kot so strah pred smrtjo, rasizem, prebolevanje izgube bližnjega, politično nasilje in z njim povezane sistemske zlorabe, hkrati pa se dotakne tudi pretresljivega dejstva, da so bili italijanski otroci v času fašizma zgodaj rekrutirani v vojaške kampe, kjer so jim s patetičnim patriotizmom ter populističnimi puhlicami prali možgane. Umestitev Ostržka v to zadušljivo okolje se zdi smiselna poteza, saj gre za lik, ki pooseblja otroško nedolžnost, trmoglavost in naivnost, ravno zato pa je njegov boj s kruto resničnostjo toliko bolj emocionalen.
Navkljub temačnim podtonom in grobemu zgodovinskemu ozadju pa del Torov animirani Ostržek še vedno ostaja ganljiva in duhovita zgodba o leseni lutki, ki se preko številnih dogodivščin nauči, kaj pomeni biti človek.
Guillermo del Toro’s Pinnochio je preprosto film, vreden Ostržkovega slovesa. Za razliko od studia Disney, ki že vrsto proizvaja filme zgolj za hiter zaslužek (Zemeckisov film je temu primerno porazno zanič in naravnost žaljiv), je pričujoči animirani Ostržek produkt ljubezni, truda in predvsem spoštovanja do ikoničnega pravljičnega lika, ob katerem smo vsi odraščali.
Guillermo del Toro’s Pinnochio si je moč ogledati na Netflixu, film pa priporočamo vsem ljubiteljem animiranih filmov, ki niso namenjeni zgolj mlajšemu občinstvu, ampak gledalcem vseh generacij.
Ocena: 5/5
PLUSI
- Osupljiva animacija in vizualna podoba
- Premetena zgodovinska umestitev Ostržka v obdobje vzpona fašizma
- Sporočilno močna in ganljiva zgodba
- Film zvesto sledi bolj temačnemu vzdušju literarne predloge o Ostržku
MINUSI
- Film je na trenutke preveč temačen in kompleksen za mlajše občinstvo
Viri slik: CBR, CNN, NetflixLife, IGN