Recenzija: Gospodar prstanov: Vojna Rohirrimov

»Premalo zgodbe za kakovosten film«

Gospodar prstanov velja za eno najbolj kultnih knjižnih in filmskih franšiz vseh časov. Vsak nov naslov pritegne izjemno zanimanje javnosti, zato ni presenetljivo, da je tudi animirani film Gospodar prstanov: Vojna Rohirrimov vzbudil številna pričakovanja. Film o Helmu Hammerhandu, legendarnem kralju Rohana, in njegovi družini, postavljen 183 let pred dogodke iz originalne trilogije, bo sicer zadovoljil največje ljubitelje Srednjega sveta, a njihovih apetitov ne bo v celoti potešil.

J. R. R. Tolkien je ustvaril več kot le Gospodarja prstanov in Hobita. Njegov Srednji svet je poln zanimivih zgodb in likov, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo te zgodbe oživele na filmskem platnu. Vojna Rohirrimov je prav to: poskus predstavitve novega dela mitologije. Ustvarjalci na čelu z režiserjem Kenjijem Kamiyamo so se odločili za animirano izvedbo v slogu japonskih animejev, kar je pri mnogih sprožilo pomisleke. Žal se po ogledu izkaže, da so bili ti strahovi vsaj deloma upravičeni.

Film pripoveduje zgodbo o Helmu Hammerhandu in njegovi družini v obdobju, ko za njegovo hčer Héro iščejo primernega snubca. Héro služi kot naša “vodička” v ta svet, saj je večina dogodkov prikazanih skozi njeno perspektivo. Ko Helm v dvoboju nehote ubije gospoda Freco, ki si želi poroke med svojim sinom in Héro, začne Frecov sin Wulf načrtovati maščevanje. Nekaj let pozneje sledi neizbežna vojna, ki prinese številne žrtve in zlomljena srca.

Najlepši del filma je vsekakor njegova vizualna podoba. Nekateri kadri so resnično dih jemajoči in lahko konkurirajo umetninam v najboljših svetovnih galerijah. Žal pa je animacija pri dialogih precej šibka. Pogosto se zdi, da izgovorjene besede niso usklajene z obrazno mimiko likov, kar je moteče in zmanjša učinek sicer odličnega vizualnega stila, ki močno spominja na dela studia Ghibli.

Glasba, ki jo je ustvaril Stephen Gallagher, je zelo dobra in na trenutke celo dvigne zgodbo na višjo raven – točno tako, kot mora biti. Gallagher se ni odločil za eksperimentiranje, temveč je ostal zvest preverjenim melodijam Srednjega sveta. Glasovno igranje je solidno, pri čemer Brian Cox v vlogi Helma s svojim prepoznavnim glasom morda nekoliko preveč izstopa, medtem ko ostala igralska zasedba svoje delo opravi korektno. Montaža je kakovostna, še posebej v obsežnih bojnih prizorih, kjer je tudi najbolj učinkovita.

Največja težava filma je vsekakor predvidljiva in razvlečena zgodba. Ustvarjalci očitno niso povsem zaupali v moč nove zgodbe, zato so za vsak slučaj vključili znane like iz originalne trilogije – popolnoma brez potrebe in dodane vrednosti. Gledalci niso tako naivni, da ne bi mogli uživati v samostojni pripovedi iz Srednjega sveta.

Zgodba Hére sicer ponuja potencial za navdihujoč lik, vendar je njen razvoj med filmom preslabo izpeljan in premalo definiran, da bi nas kot gledalce zares pritegnila. Tempo filma je pogosto prepočasen, kar je posledica dejstva, da ustvarjalci nekaj strani zgodbe poskušajo razvleči v celovečerni film.

Hera LOTR

Gospodar prstanov: Vojna Rohirrimov je povprečen filmski izdelek, ki je vreden ogleda predvsem za največje ljubitelje Srednjega sveta in privržence japonskih animejev. Čeprav film vizualno navduši in je glasbeno dobro podprt, ga bremeni šibka zgodba, predvidljivost in pomanjkanje samozavesti v lastno izvirnost.

Film je sicer solidna popestritev za oboževalce, a presežkov, ki smo jih vajeni iz originalne trilogije, tukaj ne gre pričakovati. Prav tako ne sodi med vrhunske animirane izdelke leta 2024. Našli ga boste v rednem sporedu slovenskih kinematografov.

Ocena: 2/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Prelepa vizualna podoba
  • Odlična glasba
  • Kakovostna montaža

MINUSI

  • Šibka in predvidljiva zgodba
  • Slaba usklajenost animacije pri dialogih
  • Nepotrebno vključevanje nostalgičnih elementov

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih