Recenzija: Ferrari

»Nepopoln vpogled v življenje velikana«

Ferrari je najnovejša biografska športna drama o Enzu Ferrariju, očetu znamke Ferrari, ki v teh dneh navdušuje stare in mlade v kinodvoranah po svetu. Film ni popoln, a je še vedno precej dober. Michael Mann je še eden od »stare garde« režiserjev, ki se je odločil posneti zelo ambiciozen film v svojih 80. letih. Če je Martinu Scorseseju uspelo, Ridleyju Scottu niti ne, film Manna uvrščamo nekje vmes. Ferrari je dober, vendar nepopoln vpogled v življenje velikana.

Ob najavi filma Ferrari se je mnogim kar naježila koža. Ko so za režiserja potrdili prekaljenega mačka akcije in trilerjev Michaela Manna, so apetiti še dodatno zrasli. Mann, znan po filmih kot so Vročina, Poslednji Mohikanec, Prebujena vest, Stranski učinki in drugih, je preverjeno režisersko ime in eden najboljših filmarjev v svojem žanru, ki je od leta 2015 počival ter čakal projekt vreden njegovega imena. Dočakal ga je v obliki filma Ferrari. Pričakovanja so bila visoka in film jih delno upraviči, vendar ne v celoti.

Film Ferrari je v osnovi biografska športna drama, ki to pravzaprav ni. Če je Scott pretiraval in v tri ure poskušal stlačiti celotno zgodovino povezano z Napoleonom, je Mann ubral drugo taktiko. Življenje Enza Ferrarija je prikazal na točno določeni točki njegovega življenja, leta 1957, ki je bilo v mnogih pogledih prelomno za Enza in za Scuderio. To do neke mere deluje, a ne poteši vseh apetitov gledalca. Film se namreč močno osredotoča na družinsko dinamiko, zato veliko skače iz spalnice na dirkališče. Tako na koncu ne dobimo ne junaške zgodbe največjega avtomobilskega giganta vseh časov, niti ne zgodbe o propadlem zakonu, temveč nekaj vmes.

Ferrari Michael Mann Adam Driver

V glavni vlogi je Adam Driver. Slednji je zelo dober. S svojimi 1,89 cm je 2 cm višji od pokojnega Enza in ga zato tudi fizično relativno dobro upodobi. Bolj sporno je dejstvo, da jih Driver šteje 39 in igra Ferrarija v 59. letu, kar ni idealno, a maska in ličenje opravita svoje. Za vlogo se je Driver tudi temu primerno zredil. Večino filma smo ob njegovem boku in najboljši prizori so tisti, kjer pokaže strast in voljo. Njegov jezni monolog ob večerji celotne dirkaške ekipe je zagotovo eden od prizorov filma (poleg srce parajočih nesreč). Na naglasu bi se dalo delati. Isto težavo je Driver imel že v filmu Hiša Gucci, ko se ni mogel odločiti ali bo govoril angleško ali bo svojemu maternemu jeziku dodal nekaj italijanske izgovorjave.

Z naskokom najboljša igralska predstava filma je Penélope Cruz. Slednja Driverja zasenči v vsakem prizoru in v vlogi žene Laure predstavlja črno srce filma, ki bo gledalca bolj ganilo kot nekateri dirkaški prizori. Mojstrica ostaja mojstrica. Njeno popolno nasprotje je Shailene Woodley, ki v vlogi ljubice Line Lardi ne spada v ta film. Občasno se zdi, kot da je v čisto svojem filmu in njeni prizori enostavno ne delujejo.

Velika večina si bo film najbrž želela ogledati zaradi dirkanja in dirkaških prizorov. Teh je nekaj, vendar manj kot smo upali in bi si želeli, saj so prav vsi zelo dobri in dvignejo temperaturo pri gledalcu. Večina tovrstnih filmov je posnetih skozi oči dirkača, a Ferrari je zgodba Enza, ki pri svojih 59. letih ne more dirkati, zato samo nadzoruje dirkače in jih priganja do onemoglosti. Tukaj lahko potegnemo vzporednice z režiserjem. Mann je zagotovo videl sebe v Enzu, saj je tudi njegova vloga zelo podobna. Vsakemu igralcu in ostalemu delu ekipe daje individualna navodila, da na koncu iz njih iztisne maksimum. Točno to počne tudi Enzo, ki je s svojo pojavo in karizmo v zlatih časih obvladoval mesto Modena.

Če so dirkaški prizori večino časa resnično dobri, izstopajo zelo slabi vizualni učinki pri nesrečah. Nekateri prizori izpadejo kar nekoliko amatersko in ne spadajo v tako dobro režiran in posnet film. Pri glasbi je Mann igral na preverjene note. Veliko je italijanske opere, ki lepo sovpada z Italijo v letu 1957. Scenografija in kostumografija sta vrhunski.

ferrari

Mene v takih filmih vedno znova zmoti tudi dejstvo, da legendarne italijanske osebnosti igrajo angleško govoreči igralci ter igralke. Ker želijo do neke mere ustvariti avtentično gledalsko izkušnjo, nato v svojo angleščino dodajo italijansko izgovorjavo in navadno vse skupaj ne izpade ravno najboljše. Tudi tukaj je to kar opazno.

Za vse tiste, ki zgodbe Ferrarija ne poznajo, bo film zanimiv vpogled v eno najpomembnejših let v zgodovini znamke, saj bi se kaj kmalu lahko zgodilo, da bi odšli na smetišče zgodovine. Film tega ne dramatizira dovolj in se raje osredotoča na druge adute ter Enza prikaže kot neskončno motiviranega genialca, ki je za uspeh pripravljen narediti prav vse.

Ferrari movie driving

Film Ferrari je dober. Za mnoge bo verjetno celo zelo dober in mu bodo nekoliko bolj pripravljeni pogledati skozi prste, da se ne odloči kaj želi biti – zgodba o uspehu ali družinska drama. Zagotovo je film vreden ogleda v kinu in na največjem možnem platnu z najboljšim možnim ozvočenjem, da vas popolnoma transportira v starodavno Italijo in na prašna dirkališča.

Ferrari se trenutno predvaja v vseh večjih slovenskih in svetovnih kinematografih. Priporočamo ga vsem ljubiteljem avtomobilizma in intenzivnih družinskih dram o pomembnih ljudeh v svetovni zgodovini.

Ocena: 3/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Fantastična Penélope Cruz
  • Odlična režija dirkaških prizorov
  • Vrhunska montaža
  • Dobra scenografija, kostumografija in glasbena podlaga

MINUSI

  • Nejasen namen filma
  • Shailene Woodley je v drugem filmu
  • Italijanski naglasi

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih