Recenzija: Dune: peščeni planet
»Mojstrovina epskih razsežnosti«
- Nikola Feguš
- 21 oktobra, 2021
- 4:40 pop
Dune: peščeni planet je znanstvenofantastična klasika, ki temelji na istoimenskem romanu Franka Herberta. Eden najbolj pričakovanih filmov zadnjih let, je več kot upravičil pričakovanja ter postavil temelje za globalno dominacijo v svojem žanru. Film je ekstremno ambiciozen, a izveden perfektno. To si enostavno morate ogledati na največjem možnem platnu!
Dune je veljal za eno najboljših zgodb, ki še niso dobile sebi primerne filmske adaptacije. Knjiga je svetovni fenomen in spada med najboljše znanstvenofantastične zgodbe vseh časov. Frank Herbert je zanjo prejel nagrado Hugo, ki jo dobijo najboljše zgodbe tega žanra. Legendarni režiser David Lynch je pred slabimi 40. leti poskusil zgodbo prikazati na velikem platnu, a zataval. Tokrat je razplet drugačen. Dune je dobil filmsko adaptacijo, vredno knjige.
Francosko-kanadski režiser Denis Villeneuve se je projekta lotil zelo ambiciozno. Vztrajal je pri snemanju v puščavi Jordanije, kjer je lahko s kamero v širokih kadrih pokazal vse svoje veščine. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj imamo ob ogledu občutek, da smo dejansko na planetu Arrakis. Končni izdelek je impresiven in ob nekaterih prizorih boste ostali odprtih ust.
Dune: peščeni planet nam predstavi svoj svet ter nas popelje na prav posebno popotovanje, kjer je v ospredju Paul, potomec družine Atreidis. Slednji ima sanje o dekletu na planetu Arrakis, kamor ga kasneje popelje tudi usoda. Je prihodnost družine Atreidis in šele praska po gladini svojih zmožnosti.
Spoznamo tudi politične razsežnosti tega sveta, drugo močno družino Harkonnen in različne motive posameznikov za svoja dejanja. Za tiste, ki knjige niso prebrali, bo morda veliko novih informacij, a so te predstavljene smiselno in jasno, tako da gledalec razume to, kar v tistem trenutku mora, določene stvari pa namensko ostajajo skrivnostne.
Film je fantastičen. Tako megalomansko zgodbo ustrezno preslikati na veliko platno je resnično zahtevno in Villeneuvu je uspelo. Film deluje v vseh pogledih in morali se boste zelo potruditi najti kako slabost. Zgodba temelji na knjigi, zato pri scenariju besed ni potrebno izgubljati. Knjiga je namreč odlična in tudi scenarij je odlično prirejen. Dialog vsebuje številne citate, ki bodo citirani še desetletja. Dune: peščeni planet je šele prvi del zgodbe, ki postavi temelje za vsaj eno, če ne dve nadaljevanji.
Režija je dih jemajoča. Skupaj s sliko nas popeljeta v nepoznan svet in vidi se, da je Villeneuve snemal Dune za ogled v kinu, saj so nekateri prizori zelo ambiciozni in scenografsko perfektni. S tem začutimo razsežnost zgodbe in moč določenih posameznikov.
Pohvaliti velja ustvarjalce za stil pripovedovanja, saj nas film nima za neumne in raje pokaže kot pove. Ker je resnično veliko informacij, se poslužuje inovativnih načinov informiranja gledalca, namesto pripovednega glasu, ki bi bdel nad zgodbo in dogajanjem. Film občasno z malo dialoga zelo učinkovito prikaže razmerja moči kot tudi čustveno stanje posameznikov. Edina »slabost« je, da praktično ni občasnih komičnih vložkov, ki bi nekoliko sprostili napeto zgodbo.
Glasba Hansa Zimmerja ima pomembno funkcijo pri filmski izkušnji. Eden najboljših filmskih skladateljev vseh časov je pokazal vse svoje mišice in ustvaril ikoničen zvok, ki se bo vtisnil v srca gledalcev. Fino hodi po robu invazivnega in intenzivnega, a ne prestopi meje in pomembno obogati vse prizore.
Igralska zasedba je perfektna in prav vsak igralec z odliko opravi svojo nalogo. Timothée Chalamet je brilijanten v vlogi Paula. Svojo igralsko veličino kaže predvsem v tihih prizorih, ko z očmi in obrazno mimiko fenomenalno prikaže celoten čustveni spekter. Po zgolj nekaj minutah ne vidimo več Chalameta, temveč Paula, kar je največji možen kompliment.
Rebecca Ferguson v vlogi Lady Jessice prav tako pozitivno preseneti in je velika uganka filma. Očitno je, da ima rada svojega sina, a v ozadju tli nekaj precej večjega. Oscar Isaac je vedno izvrsten, tako da ga zdaj že jemljemo za samoumevnega, a v tem filmu resnično deluje kot Leto Atreidis in ne kot Llewyn Davis. Oči Zendaye so kot droga in komaj čakamo nadaljevanje, kjer bo imela še večjo vlogo.
Filma ne moremo prehvaliti, saj je eden večjih dosežkov filmske industrije zadnjih nekaj let. Pozicioniral se je kot naslednja velika franšiza in je novodobni ekvivalent Vojne zvezd oz. Gospodarja prstanov. Warner Bros. si zagotovo mane roke ob vseh potencialnih nadaljevanjih in spin-offih, ki bodo pospešili število naročnikov na njihove platforme.
Film bi priporočali vsem, saj bodo v kratkem o njem govorili vsi. Je filmska mojstrovina neverjetnih razsežnosti, ki vas bo pustila odprtih ust in predstavila popolnoma nov svet. Je definicija eskapizma, saj se boste za dve uri in pol popolnoma odklopili od realnosti in odšli na nepozabno popotovanje v vročo puščavo Arrakis.
Dune: peščeni planet se predvaja v prav vseh kinematografih v Sloveniji in ni dovolj superlativov, s katerimi bi ga lahko priporočali. Apeliramo na vse gledalce, da si ga ogledate v kinu na največjem možnem platnu s čim boljšim ozvočenjem, saj boste tako lahko najbolj učinkovito absorbirali ta svet in imeli nepozabno filmsko izkušnjo. Ne bo vam žal. Mi si ga bomo zagotovo ogledali še nekajkrat.
Ocena: 5/5
PLUSI
- Odlično predstavljen svet
- Vrhunske igralske predstave
- Briljantna režija
- Noro dobra scenografija
- Fantastična glasbena spremljava
MINUSI
- Kak dodaten komičen vložek ne bi škodil