Recenzija: Drive My Car

»Prvovrstna art kino izkušnja«

Drive My Car je letošnje največje presenečenje na oskarjih, saj je edini tujejezični film, ki je prejel nominacijo za najboljši film. Veliko zahvalo zagotovo prejme režiser filma Parazit Bong Jon-Hoo, ki je leta 2019 kot prvi uspel s tujejezičnim filmom osvojiti glavno. Tako se pojavi veliko vprašanje, ali lahko Drive My Car letos z ogromno podporo kritikov poskrbi za novo presenečenje v tej kategoriji. Stavnice trenutno ne kažejo na to, a v filmskem svetu ga obožujejo prav vsi. Svojo svetovno premiero je doživel na Cannes filmskem festivalu v Franciji, kjer je slavil v treh kategorijah, med drugim tudi za scenarij.

Drive my Car je triurni spektakel režiserja Ryûsukeja Hamaguchija, ki mu je v istem letu uspelo izdati kar dva odlična filma. Wheel of Fortune and Fantasy je še drugi, ki je prav tako dobil veliko pozitivnih komentarjev s strani filmske industrije, a Drive My Car vsi uvrščajo še višje. V filmu sledimo glavnemu liku Yusukeju Kafukuju (Hideotoshi Nishijima), ki se po nenadni smrti svoje žene odloči producirati novo gledališko igro z naslovom Uncle Vanya v Hirošimi. Hitro pride do ugotovitve, da smrti in njenih grehov še ni dokončno prebolel.

drive my car film

V treh urah filma se resnično odvije ogromno stvari do mere, da je že težko procesirati vse informacije. Čar filma pa je predvsem v dialogu, dolgih vožnjah in prelepi scenografiji. Glavni igralci, predvsem Hideotoshi, izjemno odigrajo svoje like. Režiser nas hitro prisili, da sočustvujemo z glavnim likom in se vpeljemo v njegov svet žalosti. Izvrsten lik, ki tudi nadaljuje progresijo glavnega lika, je Misaki Watari, njegova voznica, ki ga vsak dan vozi na vaje in druge lokacije. Sprva bi si mislili, da gre za še en stranski lik, a podrobnost, ki jo nameni režiser vsakemu liku posebej, je presenetljivo vrhunsko izpeljana. Če primerjamo komercialne produkte, tega ne pričakujemo, zato je imenitno videti nadgradnjo na tem področju.

Poleg vsega omenjenega je hvale vredno tudi, koliko film nameni prelepi scenografiji. Hamaguchi res velikokrat, mogoče že prevečkrat, prizore posveča vožnji avta in daljnim kadrom. Včasih slišimo poleg tudi dialog, ki sproščenost razbije in ponovno aktivira gledalca, a čez čas, ko si Yusuke že rutinsko ponavlja svoj dialog, zapademo v trans sproščenosti. Šele proti koncu lahko začutimo pomembnejše dialoge, ki se vsi odvijajo v osupljivem rdečem avtu Saab 900 Turbo. V originalni zgodbi gre za rumeni avto, a je Hamaguchi prilagodil, da barva vizualno dopolnjuje pokrajino Hirošime.

drive my car prizor s cigaretoma

Nazadnje velja omeniti še kompleksnost zgodbe in vprašanja, ki jih film postavlja. Seveda tukaj nočemo preveč razkriti, zato vam ne bomo zaupali vsega, a moramo omeniti, da je zadnja ura zelo napeta. V njej dobimo najboljši prizor filma, ki je, pričakovano, v avtu. Vidimo tudi globoke pogovore med glavnim likom in antagonisti ter končno predstavo, na katero se pripravljajo tekom filma. Obstaja več interpretacij filma, vendar glavno sporočilo temelji na življenju in temu, kako lahko dobimo pomembne življenjske odgovore s pomočjo drugih oseb. Življenje je ena velika uganka, na katerega lahko dobimo odgovore s pomočjo udobja ali v naši skupni izkušnji negotovosti in žalosti, krivde ter zlomljenega srca.

Film vam res srčno priporočamo, ne le zaradi nominacij na oskarjih, ampak zato, da vidite kvaliteto tujih filmov. Čas je, da se začnejo kvalitetni art filmi uvrščati v tekmovanja in dobivati pozornost, ki si jo krvavo zaslužijo. Drive My Car je definicija tega in si ga je najbolje ogledati na velikem platnu brez telefona ter drugih motečih dejavnikov. Film je na voljo v Kinodvoru, v kratkem pa bi morala biti možnost ogleda tudi na HBO Max.

Dodatna zanimivost o filmu Drive My Car: je zadnji film, ki mu je uspelo osvojiti nagrado za najboljši film na vseh treh podelitvah večjih ameriških skupin kritikov (LAFCA, NYFCC, NSFC). Ostalih pet filmov, ki jim je uspelo enako, so: Dobri Fantje (1990), Schindlerjev seznam (1993), L. A. Zaupno (1997), Bombna misija (2008) in Socialno omrežje (2010).

Ocena: 4/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Bogata zgodba za vsakim likom
  • Neverjetna scenografija Hirošime
  • Sproščenost prizorov vožnje z avtom
  • Unikatni stil in preskok v zadnjo uro

MINUSI

  • Film je dolg kar tri ure in ima za mnoge prepočasen tempo
  • Specifična zgodba

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih

scroll to top