Recenzija: Dražen
»Gretje klopce v filmski obliki«
Dražen Petrović je eden najboljših košarkarjev v zgodovini, ki v naši regiji, predvsem pa pri južnih sosedih, drži status legende. Predstavlja nedosegljivost, entiteto, ki jo skušajo doseči mnogi, in edino prav je, da taka legenda dobi tudi svoj biografski film. Je vreden ogleda?
V Šibeniku spoznamo mladega Dražena, ki pod košem podaja žogo starejšemu bratu Acotu in neumorno čaka, da bi lahko z njim končno zaigral ena na ena. Ko ga starša po dolgem prepričevanju vpišeta v lokalni klub Šibenka, spoznamo starejšega Dražena, ki se predstavi na novinarski konferenci ob prihodu v zagrebško Cibono. V tem času se zaljubi v Renato, košarkarska pot pa ga potem odnese v Real Madrid in v ligo NBA. Tam najprej greje klop v Portlandu, nato pa obleče dres New Jersey Nets, kjer se v kratkem času postavi na svetovni zemljevid.
Ker le malokdo ne ve, kdo je Dražen Petrović, je naloga ustvarjanja filma o njegovem življenju izredno težka naloga. Slednjo so sprejeli, na gledalcih pa je, da film gledajo in podajo svoje mnenje.
Dražen bo zadovoljiv film, če o košarkarju ne veste prav nič, a se vseeno zdi, da se zgodba ne potrudi dovolj pri sporočanju njegovega pomena košarki, športu in družbi. V prvi polovici, ki ponudi njegovo odraščanje, naklonjenost košarki navkljub talentu za glasbo in celo matematiko, je prepričljiv mladi Tonko Stošić. Kako na njegovo življenje vplivajo mati Biserka (Zrinka Cvitešić), oče Jole (Dragan Mićanović) in starejši brat Aleksandar (Lovre Tanfara in Pavle Matuško) ter kaj vse je pripravljen narediti za košarko, ljubezen svojega življenja.
Čeprav nas »druga polovica« filma odnese po njegovi neverjetni košarkarski poti – le malokdo je dosegal take številke in take uspehe –, a zaradi dolžine filma (100 minut) so primorani izbirati in slalomirati med vsemi dogodki, ki nimajo prave teže. Prikazovanje resničnih posnetkov med določenimi tekmami glavnemu igralcu ne dela nobene usluge, čeprav svoje delo opravi ravno dovolj dobro, da ni prehudo. Je Draženu podoben? Ne. Ali to vpliva na kočno kakovost filma? Za nekatere bo zagotovo.
Film se mora v dokaj kratkem času po tem, ko predstavi odraslega Dražena, soočiti s tem, katero smer bo ubral. Predstaviti mora njegov potek kariere, ljubezensko razmerje in vse, kar to prinaša, osebno stanje in vse skupaj še zaključiti. Medtem ko mu konec, predvsem na ramenih dejstva, da Dražena ni več, nostalgično uspe, so vsi ostali vidiki začeti in in dokončani, a brez otipljive vsebine. Ni vedno tako, a film se zaradi prevelikega števila podatkov sooča s prenasičenostjo, ki povzroči odsotnost globine večine dogodkov.
Biografija o Draženu Petroviću bi morala biti večdelna serija in ne, za današnji čas, razmeroma kratek film. Filmu sicer predstavi nepoznane oziroma bolje rečeno manj poznane informacije o njegovem življenju, a se zdi njegova ljubezen – košarka – potisnjena ob rob, ko lik vstopi v odraslost. Odločitve bi lahko bile opravičene, če bi si film odrezal manjši kos pogače. Kot se je dokumentarec Nekoč brata fokusiral na njegov odnos z Divcem, bi lahko podobno storil tudi film. Fokus na zadnjih dveh letih življenja in kariere bi dal filmu več kot dovolj materiala, čustev, nostalgije in moči za kvalitetnejši izdelek.
Tako je Dražen zgrešen met ob zvoku sirene, ki ne bi pomenil nič drugega kot znižanje zaostanka na petnajst točk. Za poznavalce in ljubitelje, ki so obenem ljubitelji filmov, ne bo nič posebnega, a v sebi vseeno skriva dovolj življenjskosti, da bi se na pomanjkanje požvižgali in uživali.
Film si lahko ogledate v slovenskih kinematografih.
Ocena 2/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Življenje mladega Dražena
- Manj znane podrobnosti
- Simbolika zaključka
MINUSI
- Prekratek film, glede na zahtevnost zgodbe
- Neuspelo sporočanje Draženove entitete
- Odrasel igralec Dražena
- Preveč informacij, ki niso razdelane
Viri slik: tmdb.com
