Recenzija: Divja robotka
»Film kot čarobna umetnost«
DreamWorks povezujemo z dečkom, ki lovi z roba luninega krajca, obkroženega z zvezdami in oblaki. Za ta legendarni logotip je z idejo poskrbel Steven Spielberg, spremljajočo glasbo pa ustvaril John Williams. In ko omenimo kombinacijo obeh, se spomnimo na filmske naslove, ki so nas očarali in nam pokazali vso čarobno moč filmske umetnosti. Če je studio v preteklosti poskrbel za nekaj izjemnih naslovov, je v zadnjem času nekoliko zastal in poskrbel zgolj za podcenjeno leto 2022, ko sta izšla Obuti maček: Zadnja želja in Barabe.
S predelavo izvrstne knjige Divja robotka pa se je studio vrnil v tako velikem slogu, da bi lahko film oklicali za njihov najboljši animirani film in se pri tem ne bi zmotili. Lahko bi šli še korak dlje in njihov najnovejši film postavili visoko tja med najboljše vseh časov. Kako je to uspelo režiserju in scenaristu Chrisu Sandersu?
Človek z izkušnjami, ki je tako in drugače poskrbel za naslove Mulan, Lili in žverca ter Kako izuriti svojega zmaja, je skušal knjigo Petra Browna več let preseliti na veliko platno. Zgodba o robotki Roz, ki jo naplavi na prvi pogled nenaseljen otok, kjer skuša najti nekoga, ki bi mu lahko pomagala, je osvojila srca bralcev, zdaj še gledalcev.
Robotka Roz je ustvarjena za služenje in skuša na vsak način najti nekoga, ki bi potreboval njeno pomoč. Hitro spozna, da je na otoku polno raznovrstnih živali, ki stroju ne zaupajo in je ne želijo zraven. Ko po spletu okoliščin najde jajce, ji mati oposumka pojasni, da je njena glavna naloga skrb za gosjega mladiča v njem. Pri tem ji pomaga lisjak Potuhko, ki si kljub prevarantski fasadi nadvse želi prijateljev in poslanstva. Hitro se iz jajca izvali prikupen gosak, ki ga poimenujeta Žarko. Je njena nova naloga enostavna ali nekaj najtežjega na svetu?
Na zapuščenem otoku, ki je skrit pred svetom za katerega kasneje spoznamo, da je v prihodnosti poplavljen in sloni na uslugah umetne inteligence, se Roz znajde kot zmes vezja in hladne pločevine, hitro pa ugotovi, da njeno jedro ni le mešanica vezi in čipov. Bolj kot Roz postaja eno z naravo in živalmi na otoku, vse bolj spoznava, kdo v resnici je in kakšna je njena prava naloga. Iz strani knjige na veliko platno se preselijo tudi tematike, ki vključujejo vse od starševstva in odraščanja do vprašanja o človeškem vplivu na okolje in vloge tehnologije v prihodnosti.
Divja robotka je v svoji osnovi dokaj preprosta zgodba o spoznavanju samega sebe in svojem mestu v svetu, a to počne sofisticirano, v luči najboljših vseh časov. Pisati o stilu animacije, glasbeni podlagi, čustvenih prizorih in sporočilnosti filma se zdi brezmiselno, saj gre za enega tistih filmov, kjer vse deluje kot popolna in nenadomestljiva celota. V času, ko smo gledalci v iskanju čarobnosti v svetu filma, nas je Dreamworksov presenetil naslov kljub dejstvu, da je bil eden najbolj pričakovanih filmov leta. Gre za velik uspeh studia in ustvarjalcev, ki so tistemu logotipu spet vrnili vso čarobnost in avanturo.
O Divji robotki se lahko pogovarjamo kot o najboljšem animiranem filmu leta in najboljšem filmu leta. Verjetno ne bodo ušle niti debate o tem, kako visoko se uvršča na seznamu najboljših vseh časov. Če kaj, ima prelepa zgodba o robotki in naravi dovolj razlogov, da pri mnogih postane najljubši film na svetu.
Divja robotka se trenutno predvaja v vseh slovenskih kinematografih.
Ocena: 5/5
PLUSI
- Zgodba
- Animacija
- Sporočila in teme
- Čustvena plat
- Glasba
MINUSI
Viri slik: tmdb.com