Recenzija: Črni panter: Wakanda za vedno

»Čustven poklon Chadwicku Bosemanu«

V kinu je nova uspešnica studia Marvel. Črni panter je nazaj, a v povsem drugačni obliki kot v prvem filmu iz leta 2018. Vmes je namreč tragično preminil glavni igralec Chadwick Boseman. Nadaljevanje, imenovano Wakanda za vedno, se mu izredno čustveno pokloni in uspe zgodbo solidno nadaljevati v novo smer, ki nudi veliko potenciala za prihodnost. Film je dober, a ne doseže veličine prvega.

Črni panter velja za enega najpomembnejših filmov zadnjih nekaj let. Po tem, ko so filmsko industrijo preplavili filmi s superjunaki, je bil prav Črni panter tisti, ki je premikal meje možnega in postavljal nove standarde. Osvojil je številne oskarje in si kot prvi film iz tega žanra prislužil nominacijo za oskarja v glavni kategoriji. Prvi film je hkrati uspešen in kulturno pomemben. Prav zato je toliko bolj šokirala tragična novica o smrti glavnega igralca Chadwicka Bosemana. Franšiza je bila kar naenkrat pod vprašajem.

Režiser in scenarist Ryan Coogler je moral popolnoma na novo osmisliti nadaljevanje zgodbe in zdi se, da je iz dane situacije potegnil najboljše, kar se je potegniti dalo. V Wakanda za vedno se fokus iz glavnega lika T’Challe preseli na ženske, ki ga obdajajo. Še najbolj izstopata njegova sestra Shuri in mati ter nova kraljica Ramonda. Ne gre spregledati niti Nakie in Okoye. Kljub temu, da T’Challe ni fizično v filmu, se njegova prezenca čuti in filmu morda celo onemogoča, da bi samostojno stopil na novo pot.

Film v osnovi govori o žalovanju ob izgubi bližnjega in borbi za ohranitev lastne identitete. Wakanda je po smrti Črnega panterja ranljiva in to vedo prav vsi. Za glavnega zlikovca so tokrat izbrali Namorja in njegovo ljudstvo v podvodnem kraljestvu Talokan (v stripih imenovano Atlantis), a če pogledamo pobližje so še vedno glavni zlikovci predstavniki ameriške vlade in držav, ki imajo skozi zgodovino status kolonizatorjev. Tukaj se zelo čuti rasna nota, ki smo jo tudi pričakovali.

Režija Ryana Cooglerja je dobra. Mogoče za odtenek pretirava s počasnimi posnetki, a uspe kvalitetno prikazati nove like ter poskrbeti za številne čustvene trenutke. Še najbolj izstopa uvodna špica studia Marvel, ki je tokrat precej drugačna kot smo navajeni. Jasno je, da so se ustvarjalci in igralci želeli pokloniti Chadwicku Bosemanu in to jim je lepo uspelo. Mogoče bi lahko celo rekli, da so v svoji dobri želji pretiravali z določenimi prizori, ki se konstantno ponavljajo skozi film in so na neki točki odveč.

Letitia Wright

Scenarij je soliden, a več kot očitno omejen. Predstavljajte si film o Batmanu, v katerem ni Batmana. Jasno je, da to ni to. Coogler je poskušal rešiti, kar se je rešiti dalo. Prav tako je šel z roko v roki z novo politiko Marvela, ki poskuša v četrti in peti fazi svojega delovanja v ospredje postaviti ženske like in superjunake, ki predstavljajo določene manjšine. Internetni »hejterji« bi ga imenovali »woke«. Ni potrebno biti genij, da ugotovite, kdo bo oblekel opravo Črnega panterja na koncu filma. Bolj kot ta trenutek je zanimiva osebnostna rast lika do te točke.

Najboljši del filma so iste komponente kot v prvem: glasbena podlaga, scenografija in kostumografija. Prav vse je na najvišjem možnem nivoju in poskrbi za odlično filmsko izkušnjo. V oči bodejo povprečni vizualni učinki. Marvel je bil pred kratkim javno linčan za svoje delo z ljudmi v tem oddelku. Negativno je izstopala predvsem animacija v seriji She-Hulk. Splošno znano je bilo, da so se glavni ustvarjalci ukvarjali z vizualnimi učinki filma Wakanda za vedno, zato smo nad rezultatom toliko bolj razočarani.

Ramonda

Vsi igralci svoje delo opravijo korektno. Še najbolj pozitivno izstopata Letitia Wright in Angela Bassett, ki imata najboljši dialog in najbolj čustveni del zgodbe. Martin Freeman je ponovno premalo izkoriščen in deluje kot, da je tam samo zato, da izpolni kvoto belopoltega lika. Nasprotno od tega, kar smo bili navajeni v preteklosti, ko so igralske zasedbe dominirali belopolti igralci in so se ustvarjalci čutili dolžne vključiti kakega temnopoltega butlerja ali soseda, da »ne bi bil kdo užaljen«.

Akcija je v samem začetku zelo dobra, a proti koncu vedno bolj generična in pade v povprečje Marvel filmov, ki se vsi končajo na enak način – s CGI dvobojem, ki »raztura« kraj v katerem se dogaja. Nekoliko cinično moramo pripomniti, da je montaža filma slaba. Nobenega razloga ni, da ta film traja 2 uri in 40 minut. Balasta je ogromno in dalo bi se ga lepo obrezati, s čimer bi pospešili dogajanje in poskrbeli za boljšo filmsko izkušnjo. Ljudje enostavno težko sedimo slabe tri ure v kinu in gledamo tako predvidljivo zgodbo.

Black Panther

Na koncu koncev je Črni panter: Wakanda za vedno še vedno dober film, ki pa je zaradi vsem znanih okoliščin enostavno omejen v svojem uspehu. Chadwick Boseman kot T’Challa je prepomemben lik, da bi se ga dalo odstraniti iz filma in pričakovati, da ljudje tega ne bodo opazili.

Film bi priporočali vsem ljubiteljem filmov o superjunakih, kot tudi tistim, ki imajo radi akcije. Če ste uživali v prvem, boste zagotovo tudi v drugem.

Črni panter: Wakanda za vedno se predvaja v vseh večjih kinematografih v Sloveniji in na svetu.

Ocena: 3/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Odlična glasbena podlaga
  • Zelo dobra scenografija
  • Vrhunska kostumografija
  • Emocionalno nabita zgodba

MINUSI

  • Film je predolg
  • Omejitve pri nadaljevanju zgodbe
  • Povprečni vizualni učinki

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih

scroll to top