Recenzija: CODA
-
Žiga Špile - 23 marca, 2022
- 6:30 pop
Zakaj bi se ujemal z ostalimi, ko pa si bil rojen, da izstopaš« pravi znani rek pravljičarja Dr. Seussa, ki z vsakim novim trenutkom našega pestrega načina življenja postaja vse bolj in bolj aktualen. Problematika, ki je žal že tako huda, da postaja globalni problem, je zato odlična priložnost za pripovedovanje čustvenih zgodb, ki imajo poleg zanimivega ogleda tudi zelo pomemben in izjemno velik vpliv na življenja tega sicer prečudovitega planeta. In če je to namen filma CODA, potem ta film opravi svojo nalogo z čisto odliko.
CODA ali otrok gluhih staršev (Child of Deaf Adults) je najnovejša čustvena zgodba Hollywooda, ki tokrat spremlja najstnico Ruby na razpotju svojega življenja. Film se začne s predstavitvijo njene težke poti, ki ga skupaj s svojo gluho družino preživlja vsak sleherni dan. Njen svet je predstavljen izključno skozi njene oči, za nameček pa je postavljen tudi v različne zelo realen in težke okoliščine, s čimer gledalec zelo direktno in nazorno vidi njen odnos v zvezi s celotno situacijo.
Čeprav deklico zaradi invalidnosti svojih staršev okolica dojema popolnoma drugače, je Ruby (jasno) v resnici popolnoma običajno in vsakdanje dekle. Ima popolnoma enake poglede na svet kot njeni vrstniki, pesti jo odpor do šole, prav tako kot njene vrstnike, in ima popolnoma enake ljubezenske težave kot njeni vrstniki….
Da sporočilnost filma doseže svoj namen, protagonistka odkrije svoj skriti talent v katerem je suverena, odločna, neprimerljiva in nepremagljiva. Zgodba se dodatno začini proti koncu, ko je Ruby primorana kot zaključno nalogo odpeti duet s svojo veliko simpatijo.
Konec zgodbe tako po nekaj minutah ogleda poznamo že vsi. Videli smo ga že zares neštetokrat, vendar pa površinska zgodba tega filma ne šteje niti počen groš. Njegova perfekcija se namreč skriva v detajlih, ki so tako zelo dobro dodelani, da niso več niti zgolj podrobnosti, pač pa bistvo filma.
Teh je zares veliko: od zanimivega okolja, atraktivnih dialogov, pestrega dogajanja, čustvenih preobratov itd.
Vendar pa nič od naštetega ni tako zelo dobro, kot je realiziran odnos glavnih junakov v filmu. Ta je naravnost popoln, igra vsakega posameznika pa je absolutno čudovita. Tako celoten odnos družine zares zaživi in zasije šele takrat, ko vsi skupaj združijo moči in skupaj predstavijo izjemno čustvene trenutke, ki so sposobni zarositi še tako suho oko.
Film se tako igra z direktno in indirektno sporočilnostjo. Neposredna je zagotovo odnos družbe do gluhih oseb ter prikazovanje lepote vsake običajne osebe. Posredna pa je praktično hkrati tudi rešitev te in vseh ostalih podobni situacij – ta naj ostane skrita. Film je zaradi teh in vseh ostalih razlogov absolutno vreden ogleda in dober kandidat za oskarja. Ali si ga zares zasluži je sicer drugo vprašanje, saj se film ne more nikakor kosati z drugimi večnimi klasikami kot so na primer Gladiator, Let nad kukavičjim gnezdom ali drugimi, a na njegovo srečo ti letos niso nominirani. Žal je sklop dogodkov pripeljal do situacije, da je film kljub svoji stereotipni zgodbi eden glavnih kandidatov za zmago na podelitvi oskarjev, saj pri večini gledalcev izzove pozitivna čustva.
Kakšen bo razplet na sami podelitvi oskarjev bomo videli zelo kmalu, ne glede na to pa film zares priporočamo.
Film si lahko ogledate preko platforme Apple TV+.
Ocena: 4/5
PLUSI
- Izjemno realistično prikazan svet skozi oči mladostnikov
- Dve izjemni čustveni sekvenci, ki film dvigneta na popolnoma nov nivo
- Vrhunsko dodelani in realistični liki
- Popolna igra celotne igralske zasedbe
- Zanimivo in aktivno dogajanje
- Aktualno osebno in družbenokritično sporočilo
MINUSI
- Že tisočkrat videna stereotipna zgodba
Viri slik: a.ltrbxd.com, m.media, amazon.com, media.vanityfair.com