Recenzija: Blue Beetle
»Cronenber in Power Rangersi?«
Blue Beetle je štirinajsti film v univerzumu DC, morebitni prvi v DCEU in najverjetneje oboje. Snyderverse je upokojen, začenja se Gunnverse. »Pusti preteklost umreti. Ubij jo, če je potrebno,« je dejal Kylo Ren in tako se odpira nova era v svetu superjunakov, ki pripadajo DC Comics in Warner Bros. Studiu. Blue Beetle je tisti lik, ki ga bo James Gunn odpeljal naprej, in po videnem se lahko tega veselimo, če lik obkrožijo z boljšim filmom.
Jaime Reyes je preprost fantič, ki se po vrnitvi z univerze trudi najti zaposlitev s katero bo družini pomagal v življenju. Njegovo življenje se spremeni, ko se simbiotsko poveže z izvenzemeljskim skarabejem, ki mu da nadnaravno obleko. Skarabeja pa si želijo tudi bogati zlikovci, ki bi radi z njegovo pomočjo ustvarili množično vojsko in najverjetneje obvladovali celoten planet. Tako se mora Jaime spopasti z zlikovci in spoznati svoje nove moči.
Blue Beetle je precej generičen film o nastanku novega superjunaka, kar je trend, ki smo ga videvali predvsem na začetku prejšnjega desetletja. Če bi izšel takrat, bi bil morda noviteta, tako pa pač ni. Ker pa so nas tudi megalomanski superherojski filmi v zadnjih letih razočarali, se je skorajda prijetno vrniti tja, kamor se je vse začelo. K »origin story« filmom. In sreče ima modri hrošček kar nekaj, saj ga krasi ena izmed najbolj prisrčno karizmatičnih glavnih vlog v trenutni sferi superjunaških filmov.
Xolo Maridueña je igralec, ki ga poznamo iz serije Cobra Kai. Brez njega film ne bi deloval in bi iz kinodvorane odšli zelo grenkega okusa, saj smo videli podpovprečen film. Tako pa se je ponovno zgodilo, da je povprečna in že večkrat videna zgodba ostala v spominu zaradi igralske predstave enega od igralcev. Če se Gunn odloči lik Blue Beetla peljati dalje, potem je Xolo odlična izbira – morda tudi za bolj vidno vlogo v celotnem univerzumu. Ni pa edini, ki nas preseneti ali bolje rečeno »navduši«. Tu je še brazilska zvezdnica telenovel in novinka v holivudskih filmih Bruna Maruezine, ki v svoji debitantski angleško govoreči vlogi preseneti. Ob njima so še člani Jaimejeve družine, kjer v ospredje stopi predvsem veteran George Lopez.
Ima pa film že skorajda sumljivo pozabljiva zlikovca, ki jih upodobita Susan Sarandon in Raoul Trujillo. Morda ima Carapax, ki ga igra Trujillo, še nekaj zanimivosti in skrivnostnosti, a so te ovržene v zameno za »CGI pretep«.
Zgodba, ki nam jo ponudi Blue Beetle je že večkrat videna, a je v trenutnem obdobju tega žanra tudi rahla osvežitev pravi skok v bazen. Film bo najverjetneje velika uspešnica na pretočni platformi, ko se bo tja namenila, do tistega trenutka pa naziva »uspešnica« ne bo videla. Zgovorna je predvsem odločitev, da bo film mešanica žanrov, ki se bolj kot namerna odločitev režiserja zdi sprememba v post-produkciji. Prizor, ki ga je režiser Ángel Manuel Soto opisal kot poklon Davidu Cronenbergu ima za seboj čudno izbiro glasbe oziroma pesmi, kar nato iz vsake naslednje situacije film približa v devetdeseta in k Power Rangersom. Ampak, ko se film odloči, da bo resen in čustven, mu to uspe. A žal ne vedno.
Blue Beetle nam ponudi čudovito glavno vlogo in nekaj stranskih, povprečno zgodbo in nekaj sumljivega mešanja žanrov v relativno kratkem igranem času. Prihodnost DC-ja je lahko svetla, če se odločimo, da bomo opazovali le svetle točke tega filma. Na srečo te žarijo močno.
Film je na voljo v slovenskih kinematografih
Ocena: 3/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Glavni igralec Xolo Maridueña
- Stranske vloge
- Družinski segmenti
MINUSI
- Generična zgodba
- Dolgočasni zlikovci
- Mešanje žanrov brez jasnosti
Viri slik: tmdb.com
