Recenzija: Blizu
“Film blizu srca, a daleč od spomina.”
-
- 22 novembra, 2022
- 7:00 dop
Blizu, drugi celovečerec belgijskega filmarja Lukasa Dhonta, se podobno kot njegov prvenec Girl (2018) loteva občutljivih in skorajda tabu tematik, ki pa so prikazane skozi nedolžne oči odraščajočih najstnikov. In medtem ko je Girl obravnaval transspolnost oz. spolno identiteto med mladimi, je Blizu osredotočen na emocionalen prikaz intimnega prijateljstva med dvema fantoma, katerega prekine tragični dogodek, ta pa s seboj povleče cel kup potlačenih travm, krivde in sprejemanja najbolj grenkih lekcij odraščanja.
Film je postavljen na idilično belgijsko podeželje, kjer gledalci spremljamo sprva brezskrbne počitniške vragolije dveh najboljših prijateljev Lea (Eden Dambrine) in Remija (Gustav de Waele). Skozi kratke in pogosto molčeče prizore filmskega ekspresionizma spoznavamo, da med dečkoma vlada globoka naklonjenost in medsebojna navezanost. Toda ob prihodu novega šolskega leta Leo najde novo družbo in se začne naglo oddaljevati od Remija, kar njuno prijateljstvo postavi na težko preizkušnjo. A ko Remi iznenada stori samomor, se Leo začne zavedati posledic svojih nepremišljenih dejanj, hkrati pa ga začne od znotraj razjedati krivda za smrt nekdanjega najboljšega prijatelja.
Film si zasluži posebno pohvalo tudi zaradi odgovornega in suverenega pristopa do obravnavanja tematike duševnih stisk med mladimi, ki so navkljub vse pogostejšim javnim razpravam še vedno intrepretirane kot tabu oz. kot tema, o katerih se govori zgolj naskrivaj ali pa se skuša njene razsežnosti na vsak način omiliti. Blizu je sicer film, ki venomer ostaja “lep” in poetičen, vendar pa na srečo ne zatava v vode nepotrebnega sanjaštva in olepševanja tragedije, ki doleti glavnega junaka in v tem trenutkih ostaja zasidran trdno v resničnosti. Kar pa je še najpomembnejše; film uspe nagovoriti mlade na način, ki jim ne polaga v usta naivne odgovore, ampak jih namesto tega raje vzpodbudi k razmisleku o pomenu prikazane zgodbe.
Iz vsega napisanega se zdi, da je Blizu film, nevreden gledalčeve pozornosti, kar pa sploh ne drži. Gre za čudovito posnet, globoko emocionalen, poučen in odlično odigran mladinski film, ki ciljno občinstvo na odgovoren način vzpodbuja k razpravam o občutljivih problematikah, kot so duševne stiske med mladimi ter prvo srečanje z občutki žalovanja in premagovanja krivde. Težava filma je zgolj v tem, da je glede na občutljivo problematiko morebiti preveč neizstopajoč in predvidljiv.
Film Blizu si je bilo možno ogledati v okviru letošnjega 33. festivala LIFFe, kjer je prejel nagrado kritikov Art Kino Mreže, priporočamo pa ga vsem ljubiteljem mladinskih filmov o odraščanju.
Ocena: 3/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Odlične predstave otroških igralcev
- Vizualno čudovit film
- Odgovorna obravnava tematike duševnih stisk med mladimi
MINUSI
- Predvidljiva zgodba
- Film se na trenutke želi biti preveč vsiljeno solzav
Viri slik: Tetu, The Guardian, Liberation, The Film Stage, Cannes
