Recenzija: Belfast

»Zelo osebna zgodba o odraščanju v težkih časih«

Belfast je komična drama o odraščanju na Severnem Irskem v času velikega konflikta leta 1969. Režiser Kenneth Branagh pravi, da je to najbolj osebna zgodba, ki jo je kadarkoli posnel in rezultat je odličen film, ki se vas bo globoko dotaknil. Na prihajajoči podelitvi oskarjev velja za skritega favorita v glavnih kategorijah in prav nič čudno ne bi bilo, če bi domov odnesel tudi glavno nagrado za najboljši film.

Kenneth Branagh je vsem dobro znan kot zelo dober igralec, ki se je v zadnjih letih že večkrat izkazal tudi kot režiser. Belfast je zgodba, ki si jo že dolgo želi povedati in takoj vidimo zakaj. Film je delno avtobiografski, posnet pa je pretežno v prelepi črno-beli tehniki.

V glavni vlogi je devetletni Buddy, ki ga fantastično upodobi mladi Jude Hill. Zagotovo ena boljših igralskih predstav kakega otroka v zadnjem času. Buddy je naš vodič, saj preko njegovega raziskovanja mesta tudi mi posredno dobivamo informacije o času, okolju, medosebnih odnosih skozi nedolžen in prisrčno naiven pogled na svet.

Belfast otrok

Glavna zgodba se nanaša na odraščanje v težkih časih, ko so v Belfastu divjali nemiri in je bilo življenje precej nevarno. Sama zgodba, kljub optimizmu, govori o številnih izgubah: mladosti, svobode, otroštva, doma in bližnjih. Branagh fenomenalno prikaže mesto Belfast in scenografija izvrstno pričara leto 1969. Pohvaliti velja predvsem fotografijo slike, ki je dih jemajoča.

V stranskih vlogah so znana imena, kot sta Caitriona Balfe in Jamie Dornan, ki igrata otrokova starša. Oba svoje delo odlično opravita in upravičita režiserjevo zaupanje. Balfejeva je v čustvenih prizorih prava skala in njeni prizori imajo vedno znova močno emocionalno noto. Tudi Dornan se izkaže tako z igranjem kot tudi s petjem. Njegov značilen naglas je v tem primeru dodana vrednost in ga ne rabi skrivati.

V ostalih stranskih vlogah najdemo še dva izvrstna igralca, Judi Dench in Ciarána Hindsa, ki odlično upodobita stara starša. Nekoliko presenetljivo sta prav slednja nominirana za oskarja v kategoriji igralca in igralke v stranski vlogi, kljub temu, da sta Dornan in Balfejeva vsekakor bolj ključna v sami zgodbi. Imata pa stara starša vsekakor pomembno vlogo v razvoju Buddya, saj mu dajeta toplino, ljubezen in delita pomembne modrosti.

Dench Hinds

Pohvaliti velja tudi zelo dobro glasbo. Zanjo je poskrbel domačin Van Morrison, ki je tudi nominiran za oskarja s pesmijo Down to Joy. Sama glasbena spremljava skozi celoten film je odlična in dobro nadgradi predvsem prehode in briljantno montažo filma. Tako se zdi, da film brez posebnega truda skače med žanri iz komedije v dramo, spet nazaj v zgodbo o odraščanju in nato nazaj v vojno zgodbo.

Bistvenih minusov pri filmu ne bomo našli. Mogoče je sama zgodba tako specifična, da komu ne bo dovolj zanimiva. Mogoče bo kdo dejal, da gleda že videno zgodbo o odraščanju, kjer je posebnost zgolj to, da se dogaja v Belfastu in je posneta v črno-beli tehniki. Upravičeni pomisleki, a nas to ni zmotilo. Film je enostavno res dober, za piko na i pa traja zgolj dobro uro in pol, zato je kot nalašč za sproščen ogled ob koncu napornega dneva.

Film v Sloveniji še ni v redni distribuciji. Trenutno si ga je ob doplačilu možno ogledati na platformah Amazon Prime, Google Play ali iTunes. Ko ga začnejo predvajati naši kinematografi, vas nemudoma obvestimo. Priporočali bi ga prav vsem.

Ocena: 4/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Zelo osebna in dodelana zgodba
  • Odlična režija in fotografija slike
  • Super igralske predstave
  • Izvrstna montaža
  • Dobra glasba

MINUSI

  • Že videna zgodba o odraščanju

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih

scroll to top