Recenzija: Bartonova akademija
“Eden najboljših božičnih filmov vseh časov.”
-
- 7 februarja, 2024
- 7:00 dop
Božični flmi so pogosto krivično odpravljeni kot kratkočasno razvedrilo brez globje umetniške vrednosti. Resda je veliko filmov, ki se vrtijo okoli božiča, osladnih in sentimentalnih limonad, vendar se na vsake toliko časa najde film, ki duh praznikov predstavi na domiseln, duhovit in hkrati iskren način brez odvečne sentimentalnosti in osladne naivnosti. Najnovejši celovečerec režiserja in scenarista Alexandra Payna, ki je doslej skuhal lepo število modernih filmskih klasik (Stranpota, Potomci, Nebraska) ima vse potenciale, da postane (če že to ni) nova božična filmska klasika.
Film se odvija leta 1970 na prestižni univerzi, ki se pripravlja na prihod božičnih praznikov. Nepriljubljeni in cinični profesor zgodovine Paul Hunham (Paul Giamatti) je med počitnicami prisiljeni ostati na kampusu, kjer mu delata družbo problematični študent (Dominic Sessa) in otožna kuharica (Da’Vine Joy Randolph), ki je pred kratkim izgubila sina v Vietnamu. Trojica, ki si sprva želi, da bi božič preživela kjerkoli drugje, se tekom osamljenih dni zbliža in začne gledati na svet z drugačne perspektive, kjer cinizem, žalost in pomanjkanje perspektive zamenjajo želja po ljubezni in sprejetosti ter upanje.
Okvirna zgodba filma resda spominja na klasično božično zgodbo o tem, kako lahko duh praznikov spremeni človeka in njegove poglede na življenje, a navkljub temu Bartonova akademija eden najbolj očarljivih, toplih in navdihujočih filmov zadnjega desetletja. Payne mojstrsko lovi ravnotežje med dvema skrajnostima; na eni strani pričakovani božični sentimentalizem in na drugi pikri realizem s subtilnim družbenim komentarjem, ki razkriva težavne razmere tedanjega časa, zaznamovanega z vojno v Vietnamu in izgubljeno post-hipijevsko generacijo mladih, ki so ostali brez življenjskega kompasa. Film venomer spremlja topel humor, ki resda ni namenjen glasnemu krohotanju, vendar je dovolj prefinjen in inteligenten, da bo gledalcu izrisal močan nasmešek na obraz.
K temu dodajmo še čudovito vzdušno fotografijo, izvrstno izbrano glasbo, ki sestoji iz prijetnih intimnih skladb, zaigranih na akustično kitaro ter seveda fenomenalne igralske predstave. Paul Giamatti je bil rojen za vlogo nekakšnega akademskega Ebenzerja Scrooga iz Dickensove Božične pesmi, kot njegovo nasprotje pa nastopi očarljivo melanholična Joy Randolphova, ki zaradi tragičnega ozadja svojega lika zgodbo venomer barva z odtenki otožnosti, krivično pa bi bilo spregledati mladega Dominica Sossa v vlogi “problematičnega mulca”, ki za navidezno enodimenzionalno osebnostjo skriva nekaj bistveno bolj kompleksnega.
Bartonova akademija je božični film, ki bo prepričal tudi tiste, ki običajno ne prisegajo na tovrstne filme. Resda je praznično obarvan in s seboj prinaša pozitivno sporočilo o združevanju in ljubezni, toda Payne že znane elemente zapakira v naravnost očarljiv, duhovit in iskren potret ranljivosti in poguma, ki gledalca spomni, da je ljubezen v vseh oblikah tisto, kar najbolj šteje.
Film Bartonova akademija si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 5/5
PLUSI
- Odlični Paul Giamatti, Dominic Sessa in Da’Vine Joy Randolph
- Topel praznični humor
- Preprosta, a navdihujoča zgodba
- Čudovita vzdušna fotografija
- Izvrstna režija
