Prstani moči: Zatišje pred nevihto (S2 E4, E5 + E6)
V prejšnjem prispevku smo pisali o prvih treh epizodah, ki so izšle kot nekakšna podaljšana premiera. Po videnem v tistem sklopu je bilo vidnih nekaj izboljšav, a je bilo prav tako jasno, da se bo serija težko potegnila iz globeli, ki jo je skopala. Tokratni sklop (epizode 4, 5 in 6) je odličen prikaz najboljših in najslabših trenutkov Amazonove serije, ki je bolj ali manj le zatišje pred nevihto zaključnih dveh epizod.
Ljubitelji Tolkienovih del so čakali desetletja, da bi videli Toma Bombadila v igrani različici. Končno je zaživel, ko se je vanj preoblekel Rory Kinnear. Zadovoljni? Ja, ker je bil končno prikazan. Ne, ker se zdi, da gre spet zgolj za uporabo poznanega imena v neprepoznavni osebnosti. Odsotnost njegove žene ostane nepojasnjena, še vedno pa so nejasne odločitve scenaristov, da uporabljajo dialog iz obeh Jacksonovih trilogij, ki ga tudi sicer ni v knjigah.
V istem delu Nori in Poppy spoznata novo zasedbo hobitov, ki se v angleščini imenujejo »Stoors«. Za razliko od njunega nomadskega ljudstva, so to hobiti, ki živijo v kamnu sredi puščave Rhuna. Ti prizori ponudijo morda nekaj najbolj zanimivega dodatka o Amazonovih hobitih, ko vodja polovnjakov pove zgodbo o »stooru«, ki se je pred mnogimi generacijami odpravil na iskanje zelenega gaja, ki bo nekoč Šajerska. Isti del nam ponudi tudi prvo entinjo in čudovit prizor, če nanj ne gledamo kot nekaj, kar je bolj ali manj velikonočni jajček za oboževalce.
Ko Elrond, Galadriel in peščica vilinov na eni najbolj pomembnih misij v seriji naletijo na grozovite smrtnjakarje (Barrow-wights, op.p.), se jih znebijo enako hitro, kot so naleteli nanje. Prizor kasneje naletijo na Adarjevo vojsko oz. peščico orkov, ki zajame Galadriel, Elrond pa se odpravi nazaj v Lindon, da bi opozoril kralj Gil-galada.
Peta epizoda nas vrne v Khazad-dum, kjer Durin III uporabi enega od prstanov, da na prav bizaren način vrne svetlobo v škratje mesto. Hitro pa se pokažejo tudi učinki prstana, ki poudarijo pohlep in gnev kralja škratov. Skok v Eregion nam ponudi še en velikonočni jajček v obliki Durinovih vrat, ki jih skupaj predstavita škrat Narvi in vilin Celebrimbor. Slednjemu Annatar predstavi idejo o ustvarjanju deveterice prstanov za ljudi. Ko ga ta zavrne, mora prikriti Sauron uporabiti svoje mikavne poteze, da bi ga prepričal in uresničil svoj načrt.
Ker se serija ne uspe rešiti preskakovanja krajev in s tem rešetanja časovnega poteka skočimo še v Numenor, kjer je zaživel najbolj nadležen lik po Joffreyju iz Igre prestolov. To je Kemen, Ar-Pharazonov sin, ki numenorske vernike tlači v ječo. Med njimi je tudi Elendil. In ker govorimo o skokih med kraji, se do konca pete epizode vrnemo še k peripetijam Annatarja in Celebrimborja, v Lindon in h Galadriel in Adarju.
V naslednji epizodi Adarjeva vojska koraka proti Eregionu, za petami pa jim je tudi Arondir, ki se je poslovil od Theota. Sočasno poteka Annatarjev prevzem Eregiona, saj je že uspešno prepričal Celebrimborja in preostale viline, da mu verjamejo na vsako besedo. Na drugi strani zidov Adar razlaga prelestni Galadriel, da lahko Morgothova krona za vselej ubije Saurona, pri tem pa bi mu lahko pomagali vilinski prstani.
Na numenorskem otoku se Miriel namesto Elendila žrtvuje za soočenje v temačni globini morja. Ko jo morski črv pusti živeti, jo verniki okličejo za »kraljico morja«. Kot vedno pa tudi v šesti epizodi skačemo. Tako za kratko uvidimo Toma Bombadila, ki Tujca odpelje v gozd, kjer bo našel svojo palico. Ko ima ta vizijo o temnem čarodeju, ki želi škodovati Nori in Oppy, mu Tom pojasni, da mora izbrati med izpolnitvijo svoje usode in reševanjem prijateljev.
Ker potrebujeta Celebrimbor in Sauron še več mithrila, se zlobni čarodej odpravi v Khazad-dum, kjer je zavrnjen, a vseeno začuti prisotnost Balroga, ki se skriva v globinah rudnika. Durin mlajši se v skrbi in strahu pred očetovim zaslepljenim umom odloči (prepriča ga Disa), da bo škratom zaprl dostop do rudnika mithrila.
Kot zaključek tokratnega sklopa pa še skok v Eregion, ki je brez dvoma najbolj zanimiv del celotne sezone. Sauron z iluzijo prepriča Celebrimborja, da je dobil mithril in lahko nadaljujeta z izdelavo prstanov. Medtem Adar z vojsko napade Eregion in prične legendarno obleganje Eregiona.
Težave so na pladnju še iz prve sezone
Približno šest ur v drugo sezono serije in poleg občasnih zametkov kvalitetnih igralskih predstav lahko govorimo zgolj o vizualnem čudežu za male ekrane, glasbeni podlagi in kostumih. Nič oprijemljivega ni zaznati, da bi serija dejansko lahko zaživela v polni kvaliteti, ki pripada temeljnemu delu.
Kar smo v preteklosti zapisali še vedno drži, a tokrat bo nekoliko drugače. Imata ustvarjalca tako omejeno količino podatkov, da se je nemogoče držati zapisanega v knjigah, ali pa gre za silno željo po prepisovanju kakovostnega dela. Čeprav je iz posnetkov snemanja jasno, da se igralci in ekipa neizmerno zabavajo med snemanjem visokoproračunske serije, je jasno, da gre zgolj in samo za dolgočasno akcijo, ki ne prinaša nič vrednega v Srednji svet.
Verjetno je vredno poudariti, da gre za nevideno kvaliteto na določenih ravnih, ki pa ne bodo držale vode, če so obkrožene s plesnivo zgodbo in scenarijem. Ustvarjalci hitijo do dogodkov, kot je padec Eregiona, ki bi si v drugih rokah lahko prislužil predelavo vredno izvirnika. Enako je z vsemi liki in ostalimi dogodki. Tako gre pri tokratnih treh epizodah za tiho in ne popolnoma slabo zatišje pred nevihto, ki najverjetneje ne prinaša nič dobrega.
Za konec pa rajši verz iz svežega prevoda Gospodarja prstanov, za katerega je zaslužen Sergej Hvala.
“Ne sveti se vselej zlato,
in ni vsak, ki tava, zgubljen.
Ovene ne močno, staro,
dih plitko poseže leden.
V pepelu bo ogenj gorel,
iz teme luči bo naval;
bo Meč, ki je zlomljen bil, cel,
nekronan spet bode kralj.”
Viri slik: tmdb.com
