Padec Marvelovega imperija
-
- 5 novembra, 2023
- 20:00
Revija Variety je pred kratkim poskrbela za val zaskrbljenosti med oboževalci superherojske franšize Marvel Cinematic Universe (MCU). Objavili so namreč obsežno poročilo o krizni situaciji, ki naj bi trenutno vladala pri Marvelu zaradi številnih težav, s katerimi se franšiza sooča z vstopom v peto fazo razvoja.
Če omenimo zgolj najbolj očitne težave; medli finančni zaslužki filmov (svetla izjema sta bila filma Spider-Man: Ni poti domov in sklepno poglavje Varuhov galaksije), televizijske serije z nizko gledanostjo (izjema sta Loki in WandaVision), težavne produkcije dolgo napovedanih filmov (vampirska akcija Blade z oskarjevcem Mahershalo Alijem je zgolj v zadnjem letu dni zamenjala pet scenaristov in dva režiserja, serija Daredevil pa je bila po osmih posnetih epizodah ustavljena in naj bi doživela popolno prenovo), vse bolj astronomski proračuni projektov ter karierni zdrsi nekaterih pomembnejših članov franšize (najbolj očiten primer je Jonathan Majors, ki se je pred nekaj meseci znašel pod težami obtožb o nasilništvu nad ženskami).
Na začetku velja poudariti, da obravnavani članek ne temelji na trdnih dejstvih, ampak da gre zaenkrat za nepreverjene govorice, zato je težko govoriti o tem, kaj se v resnici dogaja za zaprtimi vrati superherojskega imperija. Dejstvo pa je, da se ni zgolj Marvel, ampak superherojski žanr nasploh, znašel v krizi; konkurenčni DC se prav tako sooča s tremi letošnjimi finančnimi polomijami (Flash, Šazam! Bes bogov in Modri hrošč) in popolno prenovo pod vodstvom Jamesa Gunna.
Je torej res zgolj Marvel v krizi ali pa se je zlata doba superherojskih filmov končala?
Da se je občinstvo tovrstnih filmov na neki točki naveličalo, ni presenetljivo; supeherojski spektakli so zadnjih petnajst let dobesedno okupirali velika platna kinodvoran, medtem ko so filmski studiji v želji po dobičku iz leta v leto dostavljali vse bolj bučne, grandizone in posledično tudi pošastno drage spektakle za oči, ne pa nujno za dušo. Marvel je poleg tega še lansiral produkcijo številnih televizijskih serij, ki pa niti približno niso bile tako uspešne kot filmi.
Redno spremljanje serij kot filmov je tako postal ključni faktor za lažje razumevanje nadaljnega razvoja Marvelovega vesolja, kar pa je za občinstvo zunaj kroga zagretih stripovskih navdušencev razumljivo postal prevelik zalogaj.
In kot je že bilo omenjeno; zaradi množične produkcije filmov in serij je na neki točki začela trpeti njihova kvaliteta. Dobro spisana zgodba, zanimivi liki in zapleti, v katere bi se gledalci lahko čustveno vživeli, so bili nenadoma potisnjeni v ozadje, saj so prepustili prostor teatru cenenih posebnih učinkov, izumetničenih podob, otročjih šal in patetičnega skakanja igralcev pred zelenim ekranom. Na tej točki bi seveda bilo najbolj pametno, da bi Marvel upočasnil svojo tovarniško produkcijo filmov in serij ter več časa namenil dejanski kvaliteti produktov, ki jih želijo prodati občinstvu.
Dobrodošlo pa bi bilo tudi to, da bi studio odprl vrata filmarjem, ki niso zgolj ubogljivi korporativni podložniki, ampak bi s svojimi inovativnimi, drznimi in morebiti celo provokativnimi idejami osvežili izpeto superherojsko formulo.
Kriza žanra
Kriza, s katero se sooča Marvel, je pravzaprav kriza žanra supeherojskih filmov, ki je zataval v slepo ulico. Minila so leta, ko je občinstvo zagreto kupilo karto za še tako generičen supeherojski kič; če studiji želijo ohraniti tovrstni žanr pri življenju, bodo morali vanj vložiti bistveno več truda, ne pa zgolj razmišljati o hitrem zaslužku.
Viri slik: Home, Hollywood Reporter
