Luka: Uf, oboje. Ne bi izbral samo eno.

Goran: Oboje! V kinu so ljudje, to je problem. Ena kratka anekdota: ko sem šel gledat Jokerja, so pred mano sedeli trije, ki so mislili, da je Joker komedija. Vsaj tako si predstavljam glede na komentarje. Cel film so na glas govorili, tip doživlja drame v spodnjem perilu in oni komentirajo »stari tip je lud, kr u gačama, a fak«.

Luka: *smeh*

Goran: In so dve uri gledali film, ki ga niso razumeli, sam pa sem moral poslušati te komentarje. Tako da, raje sem na slabšem ekranu, s slabšim zvokom, a vsaj ni distrakcij.

Luka: To je res problem kina.

Goran: Če je pa dobro vzdušje, pa je super, ne?

Luka: Ja, res je. Hostar se mi zdi totalno primeren za kino. Ko imaš poln kino ljudi in komedijo, kjer se vsi smejijo na glas, je absolutno boljše, kot če takšen film gledaš doma čisto sam.

Goran: Definitivno. Je pa potrebno omeniti ta povečan asortiman hrane v kinu ki se mi zdi ogaben. Na koncu bodo ljudje še bolognese jedli. Pa te kokice s sirom smrdijo po bruhanju, kaj šele ostala hrana. Ne vem no, preveč distrakcij.