Intervju: Luka Marčetić in Goran Hrvaćanin o Pr'Hostar 2‰
-
- 25 oktobra, 2022
- 06:00
Gaunarji so nazaj! Pogovarjali smo se z režiserjem Luko Marčetićem in scenaristom Goranom Hrvaćaninom o nadaljevanju serije filmov Pr Hostar. V intervjuju nas je zanimalo, kaj so odnesli iz prvega filma in uspešno nadgradili v drugem. Kakšna so njuna pričakovanja za nadaljevanje in ali sta z nami pripravljena deliti kako anekdoto iz snemanja. Dotaknili smo se tudi drugih tematik.
Pr’Hostar je najbolj gledan slovenski film, ki je 2017 prevzel ta primat in prehitel filma Petelinji Zajtrk ter Gremo mi po svoje. Šest let po premieri prvega filma smo zdaj dobili nadaljevanje, ki je absolutno vredno ogleda in je za mnoge celo boljše ter drugačno od prvega filma. V njem so nadgradili številne aspekte snemanja, pisanja in igranja o katerih smo spregovorili v intervjuju z režiserjem Luko Marčetićom in scenaristom Goranom Hrvaćaninom.
Več o končnem izdelku in naši oceni boste lahko prebrali v jutrišnji recenziji, danes pa poglejmo kaj pravita režiser in igralec Luka Marčetić ter scenarist in igralec Goran Hrvaćanin.
1. Kdaj ste se odločili za snemanje nadaljevanja? Je bila ideja prisotna že pred odličnim odzivom publike in uspehom prvega filma ali je prišla naknadno?
Goran: Po vseh izzivih prvega filma definitivno nismo načrtovali še drugega. Mislili smo, da bo to prva in zadnja ekspedicija. Kasneje smo prišli z idejo, da bi naredili Christmas special, kot nek manjši projekt, ki se je kasneje razvil v celovečerec. Definitivno ni bilo od začetka planirano, niti ni bila to želja, zgodilo se je sčasoma. Očitno smo vsi imeli željo, da bi se ponovno združili in malo pogaunal.
2. Je bila omejitev proračuna ali snemanja za vas velik izziv, saj ste celoten film uspeli posneti v slabih treh tednih?
Luka: Bilo je nekje 18 dni, kar je zelo malo. To je absolutno bil izziv, včasih se to tudi kje vidi. No nevem, če to lahko »smrtnik« vidi, ampak se opazi. Mislim, da bi potrebovali še vsaj kakšnih dodatnih sedem dni, da bi končno sceno dopolnili, saj smo zelo zelo zelo hiteli, tako da je nekaj pomanjklivosti v kadrih. V povprečju pri nas ponavadi traja snemanje enih 25 dni in lahko gre vse do 30 dni, zato se 18 sliši zelo malo, ampak takšen smo imeli proračun. Bilo je dovolj, da smo posneli, kar smo posneli, v prihodnosti pa si želimo več.
3. Glede na uspeh prvega filma, kaj bi rekli je vaš največji cilj za Pr Hostar 2‰?
Goran: Definitivno je bil za nas razvojni cilj, ali smo sposobni narediti konkretno smiselno nadaljevanje. Zame je bil to kreativni izziv. Mislim, da so prisotni vsi izzivi razen finančnega, ker noben od nas ni šel tega delat zaradi denarja. Tudi vemo, da pri nas niso “bajne pare” in to ni glavni motiv. Drugače pa je mene najbolj zanimalo ali smo zmožni narediti kaj takega, kar bi zagotovilo in ponudilo neko logično sosledje dogodkov v tem paralelnem Hostar svetu. Pa tudi ali bo delovalo med ljudmi. To me še danes najbolj zanima. Videl sem dve premieri in odzivi so različni. Deluje boljše izven Gorenjske, kot na Gorenjskem, kar je bilo na en način tudi tiho pričakovano, ampak najbolj pomembmo mi je to, da ljudje pridejo v kino za uro dvajset in pozabijo na te vojne fronte, ki jih imamo.
Luka: To je tudi meni bil glavni cilj, narediti eno fajn zabavno komedijo. Meni je največji izziv to, da se film ne vleče in ko prideš ven, bi želel film videti še enkrat. Če je rezultat takšen, je zame to en velik uspeh. Lahko rečem, da je nek tak rezultat sodeč po komentarjih ljudi. Eni so šli prvi del gledat po petkrat in šestkrat, v Bežigradu mi je en omenil, da je šel sedemkrat v kino.
4. Kako sta začela svojo pot v filmski industriji in v vlogah igralcev? Je bil YouTube tisti pravi začetek ali je nastopilo pred tem še kaj drugega?
Luka: Pri obeh je bil YouTube začetek. Razlika je v tem, da je mene zanimala bolj režija in film, Gorana in ekipo pa bolj igre in humor, če se ne motim.
Goran: Ne ne, istina istina. Od Luka prvi izdelki so bile serije, Dan ljubezni in so kar šopali dvajset minutne epizode, mi pa smo prišli do nekje treh minut glede na strukturo in znanje.
Luka: In potem smo združili moči in postali Captain Planet.
Goran: Pred YouTubom za nas svet ni obstajal, introvertirance. Mislim v smislu, da bi se lahko udejstvoval in drugim kazal. Ko je prišel YouTube, se nam je svet odprl.
Luka: Pred YouTubom sem snemal še nekaj doma, ampak tega nisem mogel nikamor dati, zato smo delali zase ali prijavili izdelke na festival amaterskih filmov. Potem je prišel YouTube in posneto si lahko dal v svet.
Goran: Tako in par let po YouTubu je prišel tudi Facebook in nisi rabil več pošiljat svojih izdelkov v spamu po emailih, ampak si imel svoj socialni krog, kjer si počasi širil svoje stvari.
5. Za katerega igralca, režiserja ali katerega tretjega posameznika bi rekla, da je bil navdih za vajino vlogo v filmski industriji mogoče tudi navdih pri Pr Hostarju 2‰?
Goran: Wow, če jaz govorim zase, na moj žanr ali delivery, da bi nekdo specifično vplival nevem, ampak velikokrat me primerjajo z Jimom Carreyjem, predvidevam, da zaradi pačenja. Edina referenca, po kateri sem se jaz zgledoval in sem si želel je, da bi film bil urnebes komedija, torej da ne tečemo počasnega kroga. Da že po dveh sekundah dobiš “šamar” in zadeva samo teče in se kotali.
Luka: Ne znam čisto odgovoriti na vprašanje, ker jaz gledam veliko filmov in specifično za ta scenarij nisem našel reference, da bi lahko film naredil na ta način. Nekako najbližje, pa nočem tega zares povedat, ampak jebiga, nekaj pa me je malo inspiriralo. Neka Wes Anderson varianta, ampak ne igralsko, bolj kadriranje. Mogoče to, to je pa tudi to. Sem pa vseskozi imel v mislih pri prvem in drugem delu ključno besedo: skromnost, ker sem čutil v teh likih in scenarijih, da ne bi delal pretiranih hollywoodskih premikov kamer in dronov ter nevem česa, da bi bili na tleh z nogami. Tako metaforično kot fizično. Da se ne bi pretvarjali, da smo nekaj več kot smo, zato je narejen na preprost način, ampak itak za mene igralci naredijo ta dva filma.
So pa vseeno wide shoti Gorenjske, to je bilo kar nujno. Tega pa si nismo uspeli privoščiti v Hotelu, saj je vse tako drobno in smo bili tako v gneči. Smo stali eni ob drugem in si zelo omejen s kadriranjem.
Goran: Pa tudi z igro.
Luka: Ja in z igro! Ker se ne sme noben premakniti niti za pet centimetrov.
Goran: Reagiraj, reagiraj, ampak ne z glavo. *smeh*
Luka: *smeh* Ja, malo je namerno drugi del televizijsko kadriran, ker je bil načrt, da bo najprej televizijski film. Potem smo to naknadno razširili na nekaj več. Mislim, da je treba prepustiti igralcem, da naredijo svoje in je to primarno, slika pa sekundarna.
6. Lahko na neki točki pričakujemo tudi tretji del?
Goran: Vi lahko pričakujete, kaj pa se bo zgodilo je pa v božjih rokah.
*Vsi v smeh*
Luka: Že za drugi del je bilo tako. Smo rekli, da ga ne bo, pa smo tukaj.
Goran: Zdaj pa ne bomo rekli nič, pa bomo videli kaj se bo zgodilo. Meni je najbolj zanimivo, da se prah še niti ni dvignil za aktualni drugi film in ljudje že tiščijo trojko. Poglejte si najprej drugi film pa nam povejte, če naj delamo trojko.
7. Se je med snemanjem zgodila kakšna zanimiva zgodba, ki se vam je vtisnila v spomin in bi jo bili pripravljeni deliti?
Goran: Spomnim se ene anekdote, ko si je Jaka Kolarevič razbil flašo ob glavo in je imel eno besedno zvezo za povedat, to je štrik za cunje. Nevem koliko teh odlomov flaše je naredil, mislim da tri, ampak pri drugem je bila naša reakcija boljša, ampak je rekel vrv za cunje in ni povedal pravilno. Zatem smo poskusili še enkrat in ni bil nič posebnega, pa smo se odločili za prvega. To je kar se iz snemanja res spomnim. Spomnim se tudi, da je bila gneča na snemanju in smo morali vse miriti, kot da smo v drugem razredu osnovne šole. *Luka Smeh*
Luka: Jaz se spomnim iz istega prizora, ko je želel razbiti flašo se mu je odlomila v zraku in on je imel samo ročaj v roki, flaša pa je odletela Jetrci v glavo, ki je stal nekje v ozadju.
Goran: *smeh* To ni bilo pravo steklo, da se razumemo.
Luka: Ja res je. Je pa vseeno krvavel, ni vseeno tako lahko razbiti tega.
8. V nadaljevanju se vidi, da je režija na še višji ravni kot v prvem filmu. Kaj si se Luka v tem pogledu naučil pri ustvarjanju prvega filma in si lahko nadgradil v drugem?
Luka: Nadgradnja je bila predvsem zaradi proračuna in ljudi. V prvem smo bili zelo omejeni, saj nas je delalo zgolj pet. Tukaj pa nas je bilo kar dvajset. Jaz si lahko zamislim nekatere stvari, ampak niso izvedljive. In v drugem filmu je bilo to, če bi imeli več proračuna bi tudi lahko kakšne prizore in kadre nadgradil, ampak si vedno omejen in delaš s tem kar maš. Kakor reče direktor v prvem delu: »To je najbolš kar mamo« in to je bil citat, ki smo ga vedno ponavljali. Je bilo vprašanje, “A lahko imamo tukaj to in to”, smo odgovorili z »ne, to je najboljše kar mamo«, torej delaj s tem kar imaš.
Goran: Če nimaš denarja, nimaš ljudi. Če nimaš ljudi, kaj boš potem delal. Še luči ti ne more držati samo en.
Luka: *Smeh* Tako, res je. Je pa zanimivo, pri prvem delu smo ga dlje snemali, okrog 25 dni. Brez proračuna je včasih skoraj lažje delati, kot s proračunom, saj brez njega vsi vedo, da nič ne dobijo in delaš koliko se ti ljubi oziroma kolikor je bilo potrebno, da izpeljemo zadevo. Tukaj pa imaš toliko proračuna, toliko dni in naredi v določenem času ali pa ne. Če ti ne uspe, je potem štala.
9. Glede na to, da ima film tudi politično noto, je njegov izid v času volitev naključje ali skrbno premišljena marketinška poteza?
Goran: Jaz bom tukaj samo KROHOT! dodal.
Luka: *Smeh*
Goran: Ta film je bil narejen skoraj eno leto nazaj in to ni bilo naključno, ampak zgolj samo aktualno. To, da je izšel z zamikom ni noben timing, to je samo eno naključje, da ne bo nikogar užalil. Še dobro, da smo sploh ujeli aktualnega predsednika. Few months later and we would be passe.
Luka: Najprej je bilo mišljeno, da bi prišel ven februarja oz. marca.
Goran: Še prej, če se spomniš. Decembra, Christmas special!
Luka: Potem februar, marec, maj in oktober na koncu. Tako, da je odgovor naključje.
10. Kemija med Goranom in Dejanom na platnu je vidna iz vesolja. Sta tako dobra prijatelja tudi v zasebnem življenju?
Goran: Zadnjič sem slišal komentar, pozabil sem od koga, mislim da od Jaka velikega, da se mu zdi, da sta Matevž in Jerč, kot nek Stan in Olio. Se mi zdi, da je nekaj resnice v tem in ta dinamika funkcionira. Veliko vas to izpostavi, a sam Hostarja nikoli nisem gledal kot najin dvojec, ampak kot ekipni gig. Mislim, da bi lahko vsak lik deloval zase, toda najboljše delujejo, če jih daš skupaj. Če govorimo o Matevžu in Jerču, hvala za kompliment, vendar najboljše delujemo, ko smo skupaj, ker če ni zraven matere Tatjane smo samo ena banda zapitkov. Ko njo dodamo, vidiš da je ona samo neka krušna mati. Potem imaš denimo Redžepa, ki je najbolj normalen člen, neka tampon cona. Vsi se dopolnjujemo.
11. Slišali smo vašega kolega Dejana Krupića na predpremieri v Mariboru, da se je v procesu snemanja popilo veliko »rekvizitnih pijač«. Kateri alkohol je v duhu filma v tem kontekstu najbolj izstopal?
Goran: Na žalost smo hoteli dati ven svojo pijačo, ampak do tega ni prišlo. Za potrebe snemanja smo imeli pijačo seltzer, za katero je bilo mišljeno, da bi prišli ven trije okusi in bi se imenoval Šmelcer. Šlo bi za osvežilno pijačo s tremi procenti alkohola. Ne bi rekel, da so vsi to pili na snemanju, saj smo že tako imeli 20 statistov in so bili že brez alkohola glasni. Če bi jim dal še tisti alkohol, potem ne bi nikoli posneli filma. Mislim, da je to bolj ta besedna igra, ki se zelo dobro dopolnjuje z naslovom filma, ampak v realnosti ni bilo časa za zajebancijo, glede na to, da so nas priganjali s snemanjem.
Luka: Še posebej s strani tehnične ekipe, ni tega nihče probal, vsaj med snemanjem ne, kjer je bilo vse profesionalno.
Goran: Tudi omejeno število teh flaš smo imeli. Če hočeš, da ostane rekvizit, potem moraš imeti polne flaše.
Luka: *Smeh*
Goran: Če je flaša rumene barve, ne moreš vode natankat ali urinirat v njo.
12. Katera je zadnja vrhunska stvar, ki ste si jo ogledali in jo priporočate?
Goran: Zadnja stvar, ki sem si jo ogledal je bila serija o serijskem morilcu Jeffreyju Dahmerju. Ne vem, če bi to komu priporočal, ampak je zadnja stvar, ki sem si ogledal. Dodal bi še mogoče nekaj o našem filmu ob tej priložnosti. Pohvalil bi vse naturščke iz filma, ker se mi zdi, da se naturščki vedno pometamo pod prag, ampak glavni gradnik filma so performanci. Vsi liki so dobri, ampak kar se tiče teh naših hostarjev moram gaunterjem dat dol ne samo klobuk, ampak razturajo, ker imajo naravno dinamiko in ritmiko, zato vsaka jim čast, evo.
Luka: Jaz bom rekel, da sem nazadnje res polno užival v filmu Deadstream, 2022. Gre za horror komedijo, ki je zelo zelo strašna in zelo zelo smešna. Spomni me na klasiko Evil Dead in je zelo neznan, mislim da je izšel na naključnem VODju. Zgodba govori o enem influencerju, ki želi pridobiti nazaj sledilce in gre livestreamat sebe, kako preživi eno noč v hiši duhov, ki pa to tudi zares postane in s tem prideta smeh ter grozljivka.
13. Zakaj si morate ogledati Pr Hostar 2‰
Luka: Jaz mislim, da četudi vam prvi film ni bil všeč, se vam splača dati priložnost drugemu, ker je toliko drugačen, da bi znal biti marsikomu všeč, ki s prvim ni bil zadovoljen. Dokazano že, sem slišal večkrat, ne govorim to iz riti, ampak po izkušnjah.
Goran: To ne govorimo samo, da bi zvabili ljudi v kino, ampak ker je bil to nekako tudi načrt. To ni Pr Hostar komedija, to je zdaj komedija, si upamo trdit. Zapisal sem si eno misel, ki bi to še podkrepila. Pri prvem delu je bil poudarek bolj na situacijah, kot na zgodbi, katere so poganjali razdelani in močni liki. Pri dvojki si upam reči, da je scenarij tako dober, da še samo pojača razdelane in vgrajene like, ki zaradi tega pridejo še bolj do izraza. Jaz mislim, da če se ne bodo smejali, bodo izgubili uro dvajset življenja, pa to zelo hitro. *Smeh*
Film Pr’Hostar 2‰ si bo možno ogledati v vseh večjih kinematografih od 27. oktobra naprej.
Viri slik: Pr Hostar 2‰, Leon Vidič (Slovenske Novice)
