Kolumna: Oskarji 2022 in poklon zmagovalcem
Klofuta zasenčila številne zmagovalce
-
- 1 aprila, 2022
- 12:45
Filmska sezona nagrad se je spektakularno zaključila s 94. podelitvijo oskarjev. Dobili smo zmagovalce v 23-tih kategorijah, ki jih je žal zasenčila klofuta Willa Smitha. Še enkrat poglejmo letošnje prejemnike oskarjev, ki so ostali v senci nespodobnega dogodka.
Oskarji so letos poskusili nekaj novega. Zmanjšali so število podelitev v času prenosa in namenili več pozornosti »zabavi«. O tem, da je to strel v koleno smo že pisali. Izkazalo se je, da smo imeli prav.
Sistem z voditeljem ali voditeljico vsekakor deluje bolje kot brez. Potrebno je zgolj izbrati pravo osebo. Letos so brcnili v temo (oprostite Amy Schumer, Wanda Sykes in Regina Hall).
Dajmo se zdaj osredotočiti na ljudi, ki so doživeli vrhunec kariere, a o njih nihče ne govori.
Se še spomnite, kdo je odnesel domov kipec za najboljši film? Ne, ni Will Smith. On je slavil v kategoriji igralca v glavni vlogi.
Najboljši film?
CODA.
Ste ga gledali?
Najbrž ne, kajne?
Film, ki verjetno niti ne bi bil nominiran, če bi še veljal sistem s petimi nominiranci v glavni kategoriji, je v zadnjih tednih dobil neverjeten zalet. Od lepega presenečenja pri razglasitvi nominacij do končne zmage je dolga pot, a so jo uspešno prehodili. Marketinško kampanjo so izpeljali perfektno in Apple je pred nosom ukradel tako težko pričakovanega prvega oskarja Netflixu. Več sreče prihodnje leto Netflix.
Jessica Chastain je bila ena velikih zmagovalk večera, a smo na njo ob vsem dogajanju kar nekoliko pozabili. Je bila to predstava njenega življenja? Seveda ne, a v letu, ko ni bilo dominantne ženske igralske predstave je to bilo dovolj. Prav nič ne bi bil presenečen, če v naslednjih nekaj letih dobi še kakšnega.
Troy Kotsur je prvi gluhi igralec z zmago na oskarjih. Kdo bi si še pred nekaj leti mislil, da je to možno. Velika stvar!
Ariana DeBose je skočila direktno iz Broadwaya v Hollywood ter prejela oskarja pri rosnih 31-tih letih. S tem je postala prva ‘queer’ igralka z oskarjem. Še ena velika stvar!
Zgodba Jane Campion je precej nenavadna. Kljub temu, da je šele tretja ženska z oskarjem za najboljšo režijo, ostaja občutek, da je domov odšla kot poraženka. Več kot tri mesece se je zdelo, da ima v žepu tri oskarje: režijo, scenarij in najboljši film. Moč psa se je na cilji ravnini spotaknil in tako je prejela »zgolj« priznanje za režijo. Ko se šele tretja ženska zmaga v tej kategoriji zdi kot razočaranje, potem je to jasen znak, da so spremembe Akademije delovale. Danes spol več ni pomemben pri nagrajevanju v najpomembnejših kategorijah.
Kenneth Branagh ali Paul Thomas Anderson? To je bilo veliko vprašanje v kategoriji izvirnega scenarija. Oba imata precej nominacij, a slasti zmage pred nedeljo še nista okusila. Anderson se je dolgo zdel v najboljšem položaju, a je nato vseeno kipec romal v roke Branagha. Zasluženo? Najbrž ne, sploh če gledamo strogo, kaj ta kategorija nagrajuje.
Čas je, da Anderson naredi film na ravni Tekla bo kri in pomete v vseh kategorijah. Jasno je, da ga Akademija obožuje. Človek ima 11 nominacij. In prej ko slej bo tudi on »na vrsti«. Zdi se, da bi znal prehoditi podobno pot kot Scorsese, ki je bil večkrat neupravičeno spregledan, nato pa slavil za film Dvojna igra.
Dune je s šestimi zmagami najbolj nagrajen film letošnjih oskarjev in čez nekaj let bo izgledalo neverjetno neumno, da Villeneuve ni bil niti nominiran za režijo, film pa nikoli ni bil prav zares v igri za zmago v glavni kategoriji.
Podobna zgodba je bila leta 2016. Pobesneli Max: Cesta besa je bil objektivno v očeh večine najboljši film leta, pobral je šest tehničnih oskarjev, a bil spregledan v najpomembnejših kategorijah.
Iskreno, kateri film je boljši: V žarišču ali Pobesneli Max: Cesta besa? Ja, vprašanje je retorično. Isto bo čez nekaj let, ko bomo primerjali filma CODA in Dune.
Posebej bi izpostavil zmago Hansa Zimmerja. Eden največjih filmskih skladateljev je le prejel svojega drugega oskarja. Dolgo ga je čakal. Originalni Levji kralj je izšel leta 1994. Vmes je sestavil nekaj večnih glasbenih filmskih spremljav, a ostajal spregledan. Tokrat mu oskarja niso mogli vzeti.
Ne pozabimo niti na Drive My Car in Encanto. Prvi dokazuje, da se Akademija počasi, ampak vztrajno spreminja na bolje, drugi pa je družbeni fenomen, ki s svojimi pesmimi kravžlja živce vsem staršem.
So oskarji nagradili prave ljudi?
Ja in ne, ampak to na koncu koncev niti ni pomembno. Važno je, da so kipce podelili, povzročili žolčne debate in ostajajo relevantni. Tudi če morajo zato stopiti v hitrostno silo.
Psi lajajo, karavana gre dalje.
