Berlinale: Willem Dafoe in Helen Mirren z imenitnima predstavama
-
Nejc Feguš - 23 februarja, 2023
- 08:00
Počasi se približujemo koncu našega letošnjega druženja na filmskem festivalu v Berlinu, a nismo se še ustavili. Ponovno smo si ogledali kar tri filme in številne premiere s filmskimi ekipami. Zgodaj zjutraj smo začeli s psihološko dramo Inside, nadaljevali s svetovno premiero filma Golda in končali s še eno svetovno premiero Seneca – On the Creation of Earthquakes.
Najprej je nastopil film Inside, režiserja Vasilisa Katsoupisa, ki tekmuje v kategoriji Panorama. V glavni vlogi je Willem Dafoe, ki v vlogi, popolnoma pisani na njegovo kožo, odlično odigra tata umetnin po imenu Nemo, ime ki ga dobro poznate iz Disney filmov. Njegov cilj je ukrasti pet izjemno pomembnih in dragocenih del Egona Schieleja, a samoportret, ki bi moral biti v dnevni sobi, manjka. Zmanjka mu časa in znajde se v neizogibni situaciji iz katere se ne more izvleči.
Golda je imel več posebnih projekcij na 73. Berlinaleju. V filmu nam režiser Guy Nattiv iz svoje perspektive prikaže vojno med Izraelom in Egiptom. V tistem času je bila predsednica vlade Golda Meir, ki se je zaradi vojne vpisala v zgodovino Izraela, kot ena najbolj pomembnih oseb v zgodovini države. V glavni vlogi predsednice vlade je Hellen Mirren, ki svoje delo opravi fantastično. Vsekakor ena najboljših igralskih predstav festivala. Hellen Mirren s svojo karizmo takoj pritegne našo pozornost, da se začnemo spraševati, kdo je Golda Meir.
Guyja Nattiva mogoče poznate iz filma Skin oziroma Koža in tudi tukaj lahko vidimo nekaj podobnih režiserskih prijemov. Večkrat nam opisno in od blizu prikaže druge osebe, največkrat seveda Goldo. Zanimivo pa je v teh prizorih videti podrobnosti in utrujenost, ki se proti koncu filma vedno bolj povečuje in je več kot očitna. Vojni prizori so prav tako strašansko glasni, kar je na velikem platnu in z odličnim zvočnim sistemom pri gledalcih vzbudilo grozen občutek. Je pa še vedno prisotno vprašanje, ali je Nattiv predstavil celotno zgodbo, saj je nekaj intervjujev in podrobnosti izpustil ter se subjektivno osredotočil na stran Izraela od koder sam tudi prihaja. Zaradi tega je Golda eden od filmov, ki na festivalu bolj razdvaja ljudi, kot se je to sprva pričakovalo.
Nazadnje smo si ogledali film Seneca – On the Creation of Earthquakes, nemškega režiserja Roberta Schwentkeja, ki ga morda poznate po projektih, kot so The Captain, Snake Eyes, RED ali Insurgent. V filmu nastopa odlična igralska zasedba, najbolj pa izstopata John Malkovich in Geraldine Chaplin. V ospredju je Lucij Anej Seneka oziroma Seneka mlajši, ki je zgodovinsko poznan kot učitelj in svetovalec rimskega cesarja Nerona.
Malkovich kot Seneca je sprva predstavljen kot pravi modrec, ki daje nasvete Neronu in ga usmerja pri vodenju svojih ljudi. Slednji postaja vedno bolj neizprosen in Seneca vidi svojo prihodnost – smrt, zato ga prosi naj poskusi voditi svoje ljudi z milostjo. Do tega ne pride in pri stopnjevanju se film prične vleči in vedno težje je poslušati nesmisele, ki jih Seneca trobi. Režiser se poslužuje suhega humorja, ki tudi na premieri ni dosegel svojega učinka in je vseskozi deloval prisiljeno. Liki so prav tako predstavljeni v tako negativni, arogantni in egocentrični luči, da nam za njih težko postane mar. Skoraj noben od njih nima dovolj karizme ali zanimive osebnosti, da bi nas karakterno pritegnil v zgodbo. Nakladanje s strani Senece tako čez določen čas postane utrujajoče. Ogleda ne bi nujno priporočali, a Malkovich je vsekakor odličen.
Poglejte si še naše preostale reportaže iz festivala: Začetek festivala, Sean Penn dokumentarni film je poraz, U2 ozavešča o zgodovini vojne v Bosni in Past Lives eden od favoritov za zmago na festivalu.
Viri slik: Berlinale