Vrhunski filmi, ki jih verjetno niste gledali (pa bi jih morali) – 22. del
-
- 28 novembra, 2024
- 12:50
Ponovno smo za vas pripravili nekaj unikatnih filmskih predlogov, katere bi si moral ogledati vsak pravi ljubitelj filmov. Poiskali smo nekaj starejših pa tudi nedavnih draguljev, o katerih se premalo govori. Predlagani film so vrhunski in prepričani smo, da boste pri ogledu vsakega ostali brez besed.
Prejšnje edicije rubrike in še več filmskih predlogov najdete tukaj.
Time of Moulting (2020)
Nemška psihološka srhljivka Time of Moulting režiserke Sabrine Mertens je močan filmski zalogaj; sestavljena je iz 57. statičnih kadrov, postavljenih v notranjost stare hiše tričlanske družine, ki živi v Zahodni Nemčiji v 70. letih. Osrednji lik je deklica Stephanie, ki se na eni strani sooča s psihično nestabilno materjo in očetom, ki ne kaže nobenega zanimanja za hčerkino vzgojo. Deklica, ki je večino časa prepuščena sama sebi, v kletnih prostorih hiše odkrije torbo svojega pokojnega dedka mesarja in v uporabi nožev odkrije sredstvo za potešitev svojih sadomazohističnih nagonov. Film se sicer ponaša z oznako grozljivka, vendar je ta nekoliko zavajajoča; gre za provokativen, enigmatičen in občasno naporen eksperiment, ki v zgodbo o deklici s samodestruktivnimi vzgibi premišljeno vnaša komentarje o krvavi zapuščini Nemčije in kako se je grozeča senca nacizma prikrala v kolektivno travmo nemške družbe.
Nancy (2018)
Andrea Riseborough je trenutno ena najboljših igralk svoje generacije, ki je pustila močan vtis z mnogimi raznolikimi vlogami, med drugim tudi z nepozabnim nastopom v krivično spregledani psihološki drami Nancy. Naslovna junakinja je mlado dekle, ki v dobi odraslosti posumi, da je bila kot otrok ugrabljena, zato naveže stik s svojimi domnevnimi biološkimi starši in v zgolj nekaj dneh postane članica nove družine, četudi ne onadva ne ona ne vejo, če so res tisto, za kar se predstavljajo. Nancy je navkljub težki zgodbi izredno čustven in topel film, ki v kontrastu s hladnim in temačnim vzdušjem v gledalcu prebudi občutke upanja in moči pristne starševske ljubezni. Poleg fenomenalne Riseboroughove pri filmu močan vtis pustijo čudovita fotografija, ganljiva glasba in zgodba, ki se ne oklepa hollywoodske sentimentalnosti in poenostavljenosti.
The Nile Hilton Incident (2018)
Tarik Saleh, ki je leta 2022 na filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo za najboljši scenarij za mojstrovino Boy from Heaven, je že od nekdaj kazal veliko zanimanje za pripovedovanje zgodb o korupciji pri najvišjih predstavnikih oblasti. V stilsko dovršenem in napetem neo-noir trilerju The Nile Hilton Incident se Saleh samozavestno spusti v slepo črevo egiptovske družbe v zadnjih mesecih pred padcem Mubarakovega režima in izbruhom egiptovske revolucije, za izhodišče pa si vzame resnični umor arabske pevke Suzanne Tamin v Dubaju leta 2008. Glavni (anti)junak filma je podkupljivi policist Noredin, ki mu je dodeljen primer raziskave umora popevkarice v prestižnem hotelu Hilton, vendar zelo hitro postane jasno, da njen morilec prihaja iz krogov egiptovske politične elite. The Nile Hilton Incident čudovito posvoji elemente starošolskega filma noir, ki jim speče pod vročim egiptovskim soncem, napeti zgodbi pa doda tudi veliko humorja in univerzalno sporočilo o tem, da tako korupcija kot nasilje ne poznata meja.
Targets (1968)
Legendarni režiser Peter Bogdanovich je konec 60. let pošteno stresel družbene temelje s svojim radikalnim celovečernim prvencem Targets, ki je služil kot močan udarec v ogledalo idealizirane hipijevske kulture, katere načela ljubezni in miru so začela kloniti pod težo prihoda nove Amerike kot jo poznamo danes. Film razvija dve sprva nepovezani zgodbi, ki se šele proti koncu združita v zastrašujočo celoto; v prvi spremljamo ostarelega zvezdnika grozljivk Byrona Orloka (Boris Karloff), ki se navkljub mamljivim ponudbam odloči za upokojitev, v drugi pa navidez običajni fant iz predmestne soseske na lepem ustreli svojo ženo in mater, nato pa krene na morilski pohod, kjer pod njegovimi streli padajo naključne žrtve. Targets je tudi po današnjih standardih izredno brutalen in nihilističen film, ki preroško kritizira obsedenost ameriške družbe z orožjem, hkrati pa tej nastavlja ogledalo s strašljivo mislijo o tem, da bo groza, prisotna v črno-belih klasikah o Drakuli in Frankensteinu, kmalu dobila človeški obraz in postala del našega vsakdana.
