Vrhunski filmi, ki jih verjetno niste gledali - 29. del
V naši redni rubriki lahko prebirate o skritih draguljih, ki so vredni ogleda. Tokrat smo pripravili že 29. edicijo. Ostale lahko najdete na naši spletni strani pod ključno besedo Vrhunski filmi.
Naši tokratni predlogi so:
Gwen (2019)
Gwen znotraj žanra grozljivk izstopa z mojstrskim prepletanjem elementov folklorne groze, socialnega realizma in nadnaravnega trilerja. Zgodba, postavljena na turobno podeželje severnega Walesa v obdobju napredujoče industrijske revolucije, spremlja tričlansko družino, ki se sooča s težko revščino, hkrati pa začne njeno domovanje ogrožati skrivnostna nadnaravna sila. Gwen s svojim brutalno trpkim realizmom, skrivnostno zgodbo in sila pesimističnim epilogom ne predstavlja lahkotnega ogleda, vendar pa film znova dokaže, da največja groza izhaja iz človeka samega, obenem pa preko zgodbe o družini, ki jo požira nov gospodarski sistem, razgali mrhovinarstvo kapitalizma in sadistično mrcvarjenje neprivilegiranih družbenih slojev.
My Name is Lenny (2017)
“Pretepal sem se, ker sem moral preživeti,” je bil življenjski moto razvpitega britanskega boksarja Lemmyja “The Guv’nor” McLeana, katerega burno karierno in zasebno življenje pokriva izredno duhovita in ganljiva filmska biografija My Name is Lemmy. Film prikaže njegov vzpon od uličnega huligana, ki je nasprotnike pretepel skoraj do nezavesti z golimi pestmi do zvezdniškega boksarja brez licence, znan po svoji odločnosti, srčnosti in tudi nepopustljivi agresiji. Glavna odlika filma je ta, da se rahlo distancira od prikaza McLeana kot zgolj surovega nasilneža in da uspe poudariti, da je bil zgolj produkt nasilne družbe, v kateri je odraščal. My Name is Lemmy je izvrstna športna biografija, ki udarja z močno McLeanovih pesti.
Okus češnje (1997)
Iransko minimalistično dramo Okus češnje skušajo pogosto odpraviti kot “dolgočasen film o tipu, ki se vozi naokoli v avtomobilu”, kar je popolnoma zgrešena in krivična oznaka. Prvi iranski dobitnik Zlate palme na Cannskem filmskem festivalu spremlja možakarja, ki med vožnjo po Teheranu išče kandidata, ki bi mu za dobro plačilo pomagal izvesti samomor, je tiha meditacija o trpljenju, iskanju upanja in ceni posameznikove svobode. Film je perfektna reprezentacija tega, kako lahko iz manj ustvariš ogromno oz. nekaj, kar na vsebinski ravni prinaša večno aktualno sporočilo, ki presega meje bližnjega vzhoda in z neverjetno natančnostjo opiše duh sodobnega sveta, katerega so bogovi že zdavnaj zapustili.
Retribution (2006)
Japonski režiser Kiyoshi Kurosawa je leta 1997 prestrašil s šokerjem Cure, ki se je distanciral od konvencionalne naracije in se bolj kot na vsebino zanašal na ohranjanje konstantne tesnobne atmosfere in visokega nivoja skrivnostnosti. In tisti, ki vam je bil omenjeni film všeč, ne smete zamuditi še ene režiserjeve značilne srhljivke Retribution; film spremlja detektiva, ki preiskuje umor neznane ženske v rdeči obleki in pri tem pride na sled skrivnostnemu serijskemu morilcu. Kurosawa tudi tokrat odpelje gledalca na temačno potovanje skozi strašljiv svet, ki je začinjen z režiserjevim značilnim smislom za surrealizem, minimalistično zgodbo ter mnogim prizorom groze, ki gledalca strese do kosti brez klišejev in cenenih trikov.
Proslava (2024)
Proslava je zvesta filmska adaptacija enega najbolj kontroverznih romanov v sodobni hrvaški literarni zgodovini, ki se neposredno dotika politično in ideološko zlorabljene tematike ustaštva za časa druge svetovne vojne. Tako roman kot film sledita Miju, nekdanjemu pripadniku ustaške milice, ki se po vojni znajde na begu in se pred kruto resničnostjo zateka k obujanju spominov na mladost, ki je bila zaznamovana s trpkim odraščanjem na kmetiji, revščino in političnimi prevrati, ki so postopoma vodili do rojstva skrajnih ideologij, katerih vpliv je očiten še danes. Ankovićev film spominja na dela Terenca Malicka, saj narava tudi tokrat igra pomembnejšo vlogo kot človek in na nek način postane pripovedovalka zgodbe, široki plani temačnega in otožnega hrvaškega podeželja pa še bolj doživeto ujamejo turobni duh časa, v katerem se je začelo postopoma rojevati zlo.
