5 tipov filmskih režiserjev
Ste se kdaj v sproščenih debatah o filmih ali filmskih nagradah zalotili, da niste znali popolnoma pojasniti, kaj pravzaprav sploh počne filmski režiser? Ste morda imeli v mislih producentske specifike nalog? Ali pa scenaristične? Ste izpostavljali delo z igralci ali direktorjem fotografije? Kaj konkretno počne filmski režiser? V članku se boste lahko skozi kategorije metod režiranja prepričali, kje so režiserjeve glavne zadolžitve.
1. Igralski režiser
Zadolžitev številka ena za vse režiserje je delo z igralci. Režiser je igralčevo ogledalo, usmerja ga, izbira intenzivnost čustva, ki ga mora pokazati igralec, opozarja na nedoslednosti in druge podrobnosti uprizoritev. Pri delu z igralci režiser ni pozoren le na samo igro, pač pa tudi na razporeditev igralcev po prostoru, njihovo gibanje in gestikuliranje. Tak tip režiranja zahteva veliko časa že v pred produkciji: ekipa se zamudi na pripravah in vajah z igralci, s katerimi skupaj dodatno poglabljajo filmske like. Tehnično lahko tak tip režiserja prepoznamo po zajetni uporabi bližnjih planov, ki ujamejo nianse igralčeve mimike. Velikokrat se na tak tip režiranja osredotočijo režiserji, ki so bili pred tem tudi sami igralci, mednje lahko brez zadržkov uvrstimo Clinta Eastwooda, Roberta Redforda, Greto Gerwig, Mela Gibsona, Johna Hustona in mnoge druge.
2. Tehnični režiser
V to kategorijo spadajo predvsem tehnični perfekcionisti, kot so Stanley Kubrick, Orson Welles, David Fincher, Christopher Nolan, Kathryn Bigelow, David Lean idr. Ker ta del režiranja ogromno časa nameni tehničnim podrobnostim snemanja, kot so ugotavljanje pravih kotov snemanja, postavitve kamer, scenskih postavitev, osvetlitev, izbiri objektivov itd. je pri tem nujno tesno sodelovanje z direktorjem fotografije. Za ta pristop k režiranju je značilna jasno artikulirana vizija, ki jo režiser razvija predvsem z izdelavo snemalne knjige. Bolj kot z igro taki režiserji na gledalca vplivajo z različnimi snemalnimi tehnikami.
3. Kooperativni režiser
Režiserji te vrste veliko časa posvetijo že samemu razvijanju zgodbe in vključevanju drugih profesionalcev k svojemu projektu – tako na primer že pri sami zasnovi scenarija tesno sodelujejo s scenaristi in producenti. Pogostokrat so režiserji te vrste navedeni tudi med scenaristi svojega filma. Sem bi lahko uvrstili režiserske mojstre, kot so Alejandro G. Iñárritu, Steven Spielberg in James Cameron in Peter Jackson.
4. Avtokratski režiser
Ali že po par kadrih veste čigav film se predvaja na televiziji? Potem zelo verjetno gledate film avtokratskega tipa režiranja. Sem spadajo neomajne avtoritete filmskih projektov, kjer je vse podrejeno njihovi edinstveni viziji. Večinoma režirajo po predlogi lastnih scenarijev in tekom kariere razvijejo lastno marketinško znamko, ki kontinuirano prinaša zaslužke sodelujočim filmskim producentom. Za njih je značilno tudi zvesto in stalno občinstvo, kar tem režiserjem zagotavlja status nedotakljivosti v filmski industriji. V to skupino se kvalificirajo režiserski superzvezdniki kot so David Lynch, Quentin Tarantino, brata Coen, pa tudi klasiki kot so Ingmar Bergman, Andrej Tarkovski, Alfred Hitchcock, Akira Kurosawa, Federico Fellini in še mnogi drugi.
5. Improvizacijski režiser
Improvizacijski režiser je pravzaprav v pristopu zelo soroden omenjenemu prvemu tipu režiranja, vendar s to razliko, da igralcem dopušča več svobode pri igri in na scenarij gleda zgolj kot na predlogo za interpretacije. Za ta tip je značilen, da končni izdelek ni direktna preslikava scenarija na platno, pač pa so prisotna določena odstopanja. Čeprav gre morda za na videz najlažji pristop, je pravzaprav izjemno zahteven, saj od režiserja zahteva zbranost in dobro poznavanje zgodbe. Če režiser dopusti improvizacijo, mora vedeti, kaj od vizualnih informacij naj se pri prizorih vseeno ohrani. Najbolj slavna režiserja, ki v svojih filmih rada dopuščata improvizacijo, sta Paul Thomas Anderson in Martin Scorsese. Režiserji, ki dopuščajo improvizacijo so znani po tem, da v svojih filmih pogosto sodelujejo z istimi igralci, saj je za tak pristop k igri potrebno veliko zaupanje v igralca.
Največji vseh časov obvladajo vse metode režije
V zaključku bi radi poudarili, da se v članku omenjeni režiserji ne poslužujejo le enega pristopa, pač pa so to strokovnjaki, ki so v filmskem poslu že tako dolgo, da obvladajo prav vse metode filmskega ustvarjanja. Tako je na primer Stanley Kubrick, ki smo ga uvrstili v kategorijo tehnični režiser, prav tako znan po svojem intenzivnem delu z igralci. Spielberg ne slovi le kot vključujoč vodja, pač pa tudi kot mojster tehničnega pristopa in je že kot najstnik uporabljal pionirske tehnike snemanja. Martina Scorseseja bi prav tako brez slabe vesti lahko uvrstili v katero koli kategorijo. Odličen režiser se zagotovo spozna prav na vse predstavljene pristope, vedno pa se bo v svojem kreativnem delu nekoliko nagibal v enega izmed tipov, ki smo jih predstavili.
Viri slik: Reuters, Lwlies, Premium Beat, Polygon
