Recenzija: Uncharted

»Že tisočkrat videno potovanje«

Če smo v preteklih letih priča obdobju filmov o superjunakih, pa zdaj kot kaže prihaja era filmov posnetih po videoigrah. Prvo takšno letošnje veliko ime je film, ki je nastal po Sonyjevi izjemni uspešnici Uncharted. Igra je nekakšna mešanica Indiana Jonesa in Tomb Raiderja, film pa je brez kakršnih koli presenetljivih razkritij zmes nekaterih že tisočkrat videnih zgodb in doživetih štorij.

Industrija videoiger je »nova« oblika zabave, ki je kot strela z jasnega lastnoročno preoblikovala vsa pravila zabavne industrije. Njena skupna vrednost je astronomska, saj z več kot 170 milijardami presega skupni seštevek glasbene in filmske industrije (o vzrokih in trendih smo že pisali tukaj). Bilo je samo vprašanje časa, kdaj bodo vsi ti uspešni naslovi iz videoiger poplavili tudi celotne sporede kinematografov in platforme za pretočno predvajanje vsebine – in teh je samo v tem letu načrtovanih zares veliko.

No, da se vrnemo nazaj na film Uncharted. Ta je posnet pa zelo uspešni videoigri, ki je na Sonyevih konzolah redefinirala igranje videoiger. Film je predstavil izredno zanimive svetove, simpatične like ter interakcijo z okoljem, ki je do tedaj ni uspelo še nikomur. Z izjemno mešanico vseh omenjenih elementov je igra takoj postala velika franšiza in pri mnogih igralcih tudi razlog za nakup igralne konzole.

Igra ima tako izjemno veliko bazo oboževalcev ter ogromno težo v celotni igričarski industriji. Zato je bil seveda preskok naslova na velika platna in male ekrane iz komercialnih pogledov vsekakor smiseln.

V zadnjih letih žal zdaj že tradicionalno, vse upodobitve priljubljenih naslovov na filmskem traku puščajo izjemno slabe končne izdelke. Zato smo se odločili, da filma ne ocenjujemo zgolj skozi oči navdušenca nad franšizo, pač pa prioritetno iz oči ljubitelja filmov.

Da zadovoljimo tudi navdušence (med katerimi so razlike med filmom in igro že takoj ob najavi dvignile absolutno preveč prahu) pa na koncu dodajamo še kratek komentar iz oči ljubitelja franšize.

Kakšen je torej film? Film je ok. Njegova zgodba je zelo pozabljiva in je predvidljiva že od samega začetka. Pri njej nismo najbolj prepričani ali gre bolj za varno ubrano pot ali pa samo za šlampasto upodobitev, ki jo film skuša prikazati skozi pustolovščino epskih razsežnosti – vendar pa filmu do te meje manjka žal še vsaj toliko, kolikor je visoka najnižja meja za takšne pustolovščine.

Ne glede na izjemno generično in pozabljivo zgodbo, film vseeno uspe prikazati en zelo zanimiv preobrat, ki gledalca preseneti v zelo pozitivni luči. Ta bi lahko popolnoma spremenil potek dogajanja in film dvignil na popolnoma nov nivo; ampak se Uncharted žal raje odloči za veliko lažjo pot in film preusmeri nazaj na bolj varne in generične vode. S tem torej raje kot preseneti, dostavi paket epsko generičnih razsežnosti.

Po velikem preobratu sledi ena zares presenetljivo dobra akcijska sekvenca. Ta je seveda zelo nerealna, ampak kljub temu zelo atraktivna. Videna ni bila še absolutno nikjer, zato je sam vizualni spektakel akcije zelo dober in predstavlja domiselno osvežitev v filmskem svetu. Poleg nje pa lahko v filmu vidite tudi nekatere druge klasične pretepaške sekvence, ki so v filmu samo zato, da popestrijo dogajanje in ga povežejo z videoigro.

Nato sledijo samo še liki. Ti so zelo klišejski. Videni so že vsaj tisočkrat, pri podrobnejši analizi pa smo opazili, kako negativno izstopa kemija med glavnima likoma. Interakcije so zelo naučene in tipične za zvezdniška igralca in ne za lika, ki ju igrata. S tem sta Marko (Mark Wahlberg) in Tomi (Tom Holland) žal zapravila največjo prednost filma – svobodo, zanimivost in interakcijo med glavnima junakoma.

Prav to bo najbrž najbolj razjezilo in razžalostilo vse navdušence videoigre, ki franšizo jemljejo skorajda preresno. Podobnosti med liki ni videti popolnoma nikjer, najbolj pereča pa je zagotovo njuna interakcija, ki je v videoigri veliko bolj pomembna in zanimiva od pustolovščine, ki jo imata junaka pred seboj v filmu.

Uncharted je tako zanimiva, a zelo generična pustolovščina, ki smo jo v drugih oblikah videli že vsaj tisočkrat. Z nekaj zelo presenetljivo dobrimi akcijskimi sekvencami bo film dobra zabava za vse ljubitelje lahkih akcijskih filmov, za vse ostale pa bo film zgolj film za krajšanje dolgčasa. Pri tem pa se vseeno sprašujemo, kaj je sploh njegov namen? Za največje navdušence franšize film namreč ponudi absolutno premalo vzporednih povezav z videoigro, medla upodobitev filma pa nikakor ne bo ustvarila novih (in posledično povečala prodaje Sonyevih konzol ali videoiger) entuziastov nad franšizo – razen mogoče prej omenjenih. Zato bi mogoče Sony, kot zgled za vse ostale prihajajoče filme o videoigrah, lahko za spremembo s filmom Uncharted postavil vsaj takšen standard filmski industriji, kot ga je franšiza ustvarila v svetu videoiger.

Film si lahko ogledate v vseh večjih slovenskih kinematografih.

Ocena: 3/5

Film vam bo všeč, če ste uživali v:

PLUSI

  • Preobrati in razplet
  • Učinkovitost čustvenih prizorov
  • Navijanje za zmago glavnega lika

MINUSI

  • Vse v filmu je osredotočeno na glavni lik
  • Režija je preveč enostavna za izkušenega režiserja

Sorodne recenzije

Poiščite nas na družbenih omrežjih

scroll to top