Recenzija: Thunderbolti*
»Depresija po Marvelovo”
-
- 5 maja, 2025
- 10:00
Verjetno bodo še najbolj zagrizeni oboževalci superherojske franšize studia Marvel priznali, da ima ta že lep čas težave. Razloge za to je moč pripisati splošni prenasičenosti s superherojskimi filmi in serijami, ki je vodila v naveličanost občinstva, toda glavni razlog še vedno tiči v izredno borni kvaliteti produktov, ki jih je studio serviral v zadnjih letih. In četudi se položaj Marvela zdi slab, po drugi strani tudi predstavlja idealno priložnost, da studio stopi iz “območja ugodja” in do superherojskega žanra pristopi z več svežine ali celo eksperimentalnosti.
Najnovejši Marvelov superherojski film Thunderbolti* na papirju prinaša ravno to; zgodbo o skupini nekdanjih plačancev, morilcev in odpadnikov, ki se naključno znajdeno na listi za odstrel skorumpirane direktorice CIE Valentine Allegre de Fontaine (Julia Louis-Dreyfus), obenem pa so se prisiljeni soočiti s travmami svojih temačnih pretekosti. Ekipo samosvojih antiherojev sestavljajo nekdanja vohunka in morilka Yelena (Florence Pugh), njen odtujeni oče Rdeči varuh (David Harbour), zimski vojak Bucky Barnes (Sebastian Stan), osramočeni “tretjerazredni stotnik Amerika” John Walker (Wyatt Russell) in Ghost (Hannah John-Kamen), ki ima svojevrstne nadnaravne sposobnosti, skupini pa se pridruži tudi zadržani Bob (Lewis Pullman), ki pa v sebi čuva grozljivo skrivnost.
Thunderbolti* so t.i. ekipni film, kar pomeni, da polaga ogromno upa v karizmatičnost zasedbe, ki pa pride zgolj polovično do izraza; med vsemi nastopajočimi najbolj zasijejo venomer odlična Pughova, ki liku Yelene doda ogromno čustvene globine, Pullman kot travmatizirani in maščevalni Bob ter Russell kot John Walker s svojo uravnoteženo mero ranljivosti ter mačističnega ponosa. Preostali člani zasedbe so bodisi zreducirani na komične vložke (Harbour) bodisi je njihova prezenca sila neizkoriščena (Stan in predvsem John-Kamenova, ki sta v filmu zgolj za okras). Navkljub temu je kemija med člani ekipe dovolj močna, da ohrani gledalčevo zanimanje.
Eden od razlogov, zakaj Thunderbolte* lahko uvrstimo med boljše Marvelove filme v zadnjem času je tudi ta, da ne sledi tipični formuli franšize in skuša dogajanju dodati več čustvene globine, ne pa se zgolj zanašati na kičasti spektakel in zlajnano reševanje sveta pred propadom. Zgodba filma je tokrat bolj osebna in načenja občutljivo problematiko duševnih težav, kar je za žanr superherojskih akcij drzna poteza. Četudi film ne postreže z poglobljenim komentarjem na dotično temo in se ne uspe izogniti osladni poenostavljenosti, je tematika še vedno obravnava dokaj zrelo in odgovorno, kar je razvidno predvsem v nepričakovano emocionalnem epilogu.
A da ne bo pomote; Thunderbolti* so še vedno produkt studia, ki cilja na komercialno všečnost oz. dobiček, to pa s seboj prinaša tudi nekatere šibkosti. Poleg že prej omenjene neizkoriščenosti igralskega ansambla ima film težave predvsem z rahlo dolgočasno prvo tretjino, ki daje občutek, kot da bomo priča še enemu generičnemu Marvelovemu spektaklu. Medtem ko je akcija na zadovoljivem nivoju, zna biti humor na trenutke preveč vsiljen oz. nepotreben, in film se nikakor ne uspe izogniti večnemu problemu z vzpostavljanjem zanimivega zlikovca. Louis-Dreyfusova se sicer močno trudi pustiti močan vtis, vendar njena prezenca prepogosto spominja na nevrotično Elaine iz kultne serije Seinfeld.
Je Marvel torej rešen? Ne. Če studiu na vsake toliko časa uspe dostaviti film, ki ni zgolj multivesoljska ekstravaganca ali dolgočasno mrtvilo, še ne pomeni, da je žanr superherojskih filmov nazaj v polnem zagonu. Thunderbolti* sicer predstavljajo (rahlo) osvežitev znotraj vse bolj kreativno izropanega Marvelovega vesolja in celo uspejo navdušiti ciljno občinstvo za prihodnost omenjene superherojske franšize, vendar pa bo za bolj konkretne rezultate treba še počakati.
Film Thunderbolti* si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 3/5
Film vam bo všeč, če ste uživali v:
PLUSI
- Odlične igralske predstave Florence Pugh, Lewisa Pullmana in Wyatta Russella
- Simpatična zmes vznemirljive akcije in Marvelovega humorja
- Presenetljivo zrela obravnava tematike duševnih bolezni
MINUSI
- Pogosto prisiljene šale
- Generična prva polovica
- Nekateri člani igralskega ansambla ostajajo neizkoriščeni
- Bleda zlikovka
