Recenzija: Brezgrešna

»Rojstvo nove kraljice krika«

Ameriška igralka Sydney Sweeney je z nastopi v kontroverzni HBO-jevi nadaljevanki Evforija, biografskem trilerju Resničnosti in romantični komediji Samo ne ti postala ena od bolj vročih igralskih zvezd ta hip, pa četudi bi nekateri ciniki pripomnili, da se igralka bolj kot na talent zanaša na lep videz (kar sicer ne drži). In da bi vsem nasprotnikom dokončno zaprla usta, je tu okultna grozljivka Brezgrešna, s katero Sweeneyjeva dokaže, da ni zgolj lep obraz, ampak tudi resna kandidatka za bodočo “kraljico krika”.

Film se odvija v odmaknjenem italijanskem samostanu, ki je hkrati tudi bolnišnica za ostarele nune, kamor prispe mlada Cecilia (Sweeney), ki se po bližnjem srečanju s smrtjo odloči postati nuna. Ne mine pa dolgo, ko je Cecilia priča nenavadnim dogodkom, zaradi katerih začne sumiti, da se za zidovi samostana odvija nekaj strašljivega, kar jo posledično vodi do razkritja grozljive zarote.

Jasno je, da je Sweeneyjeva glavna zvezda filma in vprašanje je, če bi ta brez nje bil sploh vreden ogleda. Mogoče gre res za nekoliko nehvaležno vprašanje, saj ima film mnogo adutov, ki jih ni moč zanemariti; idealno kombinacijo starošolskega gotskega vzdušja in grotesknega nasilja, za žanr okultnih grozljivk odlično lokacijo (samostani so bili in vedno bodo strašljivi že sami po sebi) in primerno minutažo slabih 80 minut, zaradi katere zgodba nikoli ne postane razvlečena ali dolgočasna. Drži pa, da film tudi najšibkejših trenutkih drži pokonci Sweeneyjeva s svojo zavzeto, emocionalno in občasno zastrašujočo predstavo.

Film vključuje obvezne žanrske klišeje o antikristih, hudičevih številih, krvavih ritualih, skrivnih cerkvenih društvih, črnih mašah in drugem balastu, kar pa posledično vodi tudi do absurdnega preobrata, za katerega si je moč predstavljati, da bo mnogim gledalcem – preprosto povedano – absurdno neumen. Vse, kar ste videli v klasikah kot so Rosemaryjin otrok, Znamenje in Izganjalec hudiča, boste srečali tudi tu, kar pa ne pomeni, da film občasno ne uspe gledalca dobro prestrašiti.

V žanru grozljivk je bilo posnetih že toliko filmov z okultno vsebino, ki se povrhu tega odvijajo v temačnih samostanih, da je na tem področju težko izumljati toplo vodo. Brezgrešna je potemtakem rahlo formulaičen film, ki ne poka od izvirnosti in proti koncu postaja vse bolj absurden, toda izredno zagret igralski nastop Sweeneyjeve, vzdušna atmosfera in nemalo posrečenih prizorov strahu in suspenza poskrbijo, da bodo ljubitelji žanra z videnim več kot zadovoljni.

Film Brezmadežna si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.

Ocena: 4/5