Plusi in minusi četrte sezone serije Pravi detektiv
-
- 28 februarja, 2024
- 08:00
Četra sezona kultne nadaljevanke Pravi detektiv je bila ena od najtežje pričakovanih televizijskih produkcij letošnjega leta in glede na kritiški odziv se zdi, da se je serija vrnila na pota stare slave, saj so novo sezono mnogi kritiki označili za zmagoslavje. Toda odziv gledalcev je bil bistveno bolj mešan in nemalo jih je ob izteku zadnje epizode izrazilo globoko razočaranje. Upravičeno?
Četrta sezona se odvija v odmaknjenem aljaškem mestu Ennis, kjer policistiki in nekdanji službeni partnerki Liz Danvers (Jodie Foster) in Evangeline Navarro (Kali Reis) preiskujeta smrti skupine znanstvenikov, zaposlenih v bližnji raziskovalni postaji in katerih trupla so zmrznila v snegu. Dvojica tekom težavne preiskave naleti na povezave med raziskovalno postajo in lokalnim gospodarskim magnatom, hkrati pa se je prisiljena soočiti z zasebnimi krizami ter travmami iz preteklosti.
Tukaj so plusi in minusi četrte sezone serije Pravi detektiv:
PLUS: Pristno vzdušje arktičnega noir trilerja
Pri nadaljevanki najbolj v oči pade njena izpiljena vizualna podoba, ki vzorno posnema estetiko arktičnega noir trilerja; široke zasnežene planote, večna tema in hladne barve gledalca poskrajo v svet porušenih medčloveških odnosov, kriminala, nasilja, korupcije, napetih trenj med prebivalci Ennisa in pripadniki staroselcev in arktične mistike. Gledalec lahko tudi v tistih trenutkih, ko zgodba zaide v slepo ulico, uživa v njenem temačni in melanholični atmosferi.
MINUS: Pretirano zanašanje na prisotnost nadnaravnega
Pravi detektiv je bila vedno v prvi vrsti kriminalni misterij, trdno zasidran v resničnosti in se je le rekdo spogledoval z elementi mistike in nadnaravnega. Ravno zato četrta sezona s svojim močnim zanašanjem na prisotnost nadnaravnega ne deluje kot nekaj, kar bi spadalo v širši kontekst nadaljevanke. Sicer drži, da so spremembe v znani formuli dobrodošle, toda četrta sezona je šla pri tem nekoliko predaleč in ustvarila mešanico klasičnega kriminalnega trilerja in grozljivke, pri čemer elementi slednje pogosto dajejo vtis nadležne nevmesnosti. Povrhu tega pa so več kot očitni vplivi nadaljevanke Twin Peaks, kar ni mišljeno kot kompliment.
PLUS: Zanimivi in kompleksni glavni junakinji
Mnogi kritiki so novo sezono označili za “feministično”, četudi je ta oznaka povsem zgrešena. Razen tega, da je vse epizode režirala in spisala ženska, glavna lika pa sta prav tako ženski, se sezona ne ukvarja z ničemer feminističnim. Danversova in Navarrova prav tako nista lika, ki bi sledila “zakonom” modernega feminizma, ki je namenjen zgolj gojenju osladnega in pokroviteljskega odnosa do ženske in stereotipnim predstavam moških in žensk. Serija brez olepševanja izpostavi ranljivost glavnih junakinj in njunih osebnosti, zaradi česar se tudi lažje približajo gledalcu. Pomaga pa seveda tudi to, da Fosterjeva in Reisova postrežeta z odličnimi predstavami.
MINUS: Medel epilog
Nova sezona uspe v prvih treh epizodah kompetentno zgraditi misterij in gledalca povleči v ozadje zapletenega primera, ki je povezan še z enim preteklim primerom nerešenega umora mladega dekleta. Žal pa se ob izteku zadnje epizode gledalec ne more znebiti občutka, da je končni razplet nekoliko mlačen in nedorečen, še posebej, ker je (kot že omenjeno) veliko poudarka na prisotnosti nadnaravnega. Resda ne gre za katastrofalen epilog, a v primerjavi z npr. prvo in tretjo sezono ni povsem vreden gledalčeve pozornosti.
Viri slik: Forbes, CN Traveler, Nerdist, SlashFilm
