Nepriljubljeno mnenje: Joker: Norost v dvoje ni slab film!
V novi rubriki se bo ekipa Filmologije sprehodila po zelo spolzkem ledu in z vami delila najbolj nepriljubljena in kontroverzna mnenja o filmih. Naj ob tem poudarimo, da zapisana mnenja niso nekakšna božje zapovedi in nikakor niso namenjena prepričevanju ali blatenju tistih, ki se z njimi ne strinjajo. Raznolikost nas namreč bogati.
Zakaj Joker: Norost v dvoje ni slab film?
Verjetno ni nihče pričakoval, da bo težko pričakovano nadaljevanje velikanske filmske uspešnice Joker postalo ena od največjih kritiških in finančnih katastrof leta 2024. Gre za enega redkih primerov, ko so se tako kritiki kot gledalci združili v mnenju, da gre za eno od najslabših filmskih nadaljevanj vseh časov. In četudi so nekatere kritike filma upravičene, se vseeno zdi, da Joker: Norost v dvoje ne zasluži slovesa slabega filma.
Za začetek bodimo iskreni; Joker ni potreboval nadaljevanja. Bil je izvrstna, vizualno impresivna in poglobljena karakterna študija duševno bolnega posameznika, ki s padcem v norost sprejme svoj klovnski alter-ego in na koncu podleže svoji mesijanski egocentričnosti. Ker pa je denar sveta vladar, je bilo nadaljevanje žal neizogibno, vendar pa je režiser Todd Phillips storil nekaj drznega; ustvaril je bizarni miks psihološkega trilerja, muzikala in karakterne drame, ki se odloči sesuti iluzijo Jokerja kot antiheroja.
Nepopoln, vendar fascinanten eksperiment
Ne trdimo, da je Joker: Norost v dvoje popoln film. Daleč od tega, saj ga pestita pretirana dolžina in občasno nedodelana ljubezenska zgodba, vendar pa je po drugi strani zaznamovan s čudovito vizualnim in atmosferičnim kontrastom med nasilno zaporniško dramo in sanjskim muzikalom, odlično igralsko predstavo Joaquina Phoenixa in Phillipsovo samozavestno režijo. Ta si med drugim upa ponuditi ironičen vpogled v ne zgolj Arthurjeve blodnje, ampak tudi v masovno norost njegovih oboževalcev, ki so prepričani, da je Joker personifikacija pravične anarhije.
Film, ki razbije mistiko o Jokerjevem heroizmu
Joker: Norost v dvoje so mnogi označili za film, ki se z razbitjem mistike okoli naslovnega lika norčuje iz lastnih oboževalcev, vendar to ne drži. Podobno kot prvi del tudi tokrat Phillips nazorno prikaže neprijetno resnico, da Joker ni in nikoli ni bil mišljen kot mesijanski glas neprivilegiranih ljudi, potisnjenih na rob družbe. Arthurjev Joker je vsekakor tragičen lik, vendar pa je še vedno zagrešil zločine, za katere ni opravičila, saj jih je storil iz lastnih sebičnih razlogov.
Negativi odzivi na film Joker: Norost v dvoje so razumljivi, nikakor pa se ne moremo strinjati, da gre za slab film. In če smo popolnoma iskreni; raje gledamo nepopoln in provokativen filmski eksperiment kot pa ziheraški dolgčas, ki se zadovolji z varno predvidljivostjo. In Joker: Norost v dvoje vsekakor ne spada med slednje.
