Najslabša filmska nadaljevanja vseh časov - 2. del
Za vas smo pripravili popolnoma novo rubriko, ki se bo sproti dopolnjevala, saj je kandidatov zanjo ogromno. Beseda bo namreč tekla o najslabših filmskih nadaljevanjih vseh časov, ki so bodisi popolnoma zgrešila poanto svojih predhodnikov ali pa so na slabo kvaliteto vplivali mnogi zunanji dejavniki. Glede izbora je treba poudariti, da smo upoštevali ne zgolj neposredna nadaljevanja filmskih uspešnic, ampak tudi nadaljevanja številnih franšiz.
Sledi izbor najslabših filmskih nadaljevanj vseh časov:
Izganjalec hudiča 2: Heretik (1977)
Ko je leta 1973 v kina prispela kultna grozljivka Izganjalec hudiča, so mnogi gledalci od strahu bežali iz kinodvoran, medtem ko je njeno (nepotrebno) nadaljevanje Heretik poskrbelo za porast pitja kave, saj so gledalci od dolgčasa s težavo ostajali budni. Film, ki ga je režiser John Boorman, ne premore niti kančka suspenza, globine in šokantnosti predhodnika, povrhu tega pa je še strašansko dolgočasen in absurdno neumen. Da o robotskih igralskih predstavah, zmedeni strukturi in plitki zgodbo niti ne govorimo.
Transformerji 2: Maščevanje padlih (2009)
Leta 2007 se je Michael Bay odločil posvojiti ikonično “robotsko” blagovno znamko Transformerji in jo prilagoditi novi generaciji mladih. Končni rezultat je bilo neumno, vendar neškodljivo poletno razvedrilo s ravno pravšnjo mero akcije, humorja in epskosti. Istega ne moremo reči za njegovo nadaljevanje Maščevanje padlih, ki je porazno na vseh ravneh; od obupne igre, naravnost debilnih šal, zmedeno posnetih akcijskih prizorov, prazne zgodbe in stereotipno žaljivih likov. Od Baya resda ne pričakujemo česa poglobljenega ali inteligentnega, toda Maščevanje padlih je zanič film tudi po njegovih nizkih standardih.
Terminator: Temna usoda (2019)
Prva dva filma v franšizi – ki to ne bi smela nikoli postati – Terminator se upravičeno uvrščata med klasike ZF akcijskega filma. Žal pa istega ne moremo trditi za nepotrebna nadaljevanja, katerih obstoj je zreduciran na plitko nostalgijo in izničevanje čustvene moči ikoničnega epiloga v drugem delu Sodni dan, ki je odlično zaključil zgodbo o vojni med stroji in človekom. Toda Hollywood si ne more pomagati, da ne bi kvaril zapuščino omenjenih klasik in daleč najbolj sramoten primer tega je Terminator: Temna usoda, ki naj bi bil zamišljen kot “edino pravo” nadaljevanje Sodnega dne, v resnici pa je bedna replika originala, ki se samouniči že v prvih petih minutah z naravnost sramotno odstranitev ikoničnega lika Johna Connorja, ki se mora umakniti novi mesijanski figuri v boju zoper strojem. Da, uganili ste… ženska je in povrhu tega še mehiška priseljenka. Ker? No, ker.
Vojna zvezd: Epizoda IX (2019)
Disneyjeva nova trilogija nadaljevanj v uspešni ZF franšizi Vojna zvezd, se je že od samega začetka soočala s celim kupom težav, med katerimi je bila najbolj izrazita neodločna drža pri tem, če bi se franšiza še naprej naslanjala na nostalgijo ali samozavestno krenila v prihodnost. Posledica tega so filmi, ki kontrirajo drug drugemu in ne sledijo nobeni jasni rdeči niti. Zgovoren dokaz za to je (zaenkrat) zadnja, deveta epizoda, ki deluje kot zmešnjava nepovezanih idej, cenene nostalgije in želje po političnih korektnosti, ki meji na parodijo. Najbolj smešno pa je to, da je film, ki se močno trudi ugoditi oboževalcem, daleč najbolj osovraženo poglavje v franšizi. In ne pozabimo… Palpatine se je nekako vrnil.
Space Jam: Nova legenda (2021)
Zakaj posneti nadaljevanje skoraj četrt stoletja starega filma, ki je bil – sicer na prikupen način – zamišljen kot promocija košarke? Space Jam, kombinacija igranega in animiranega filma, v katerem nastopajo ikonični liki Looney Tunes in košarkaški zvezdnik Michael Jordan, je ugledal luč sveta daljnega leta 1996 in postal velikanska uspešnica, kar je nemudoma sprožilo govorice o nadaljevanju. To se je uresničilo šele leta 2021 kot Space Jam: Nova legenda, kjer je Jordana nadomestil LeBron James, medtem ko so Looney Tunes statirali v ozadju, saj si je studio Warner film zamislil kot dve uri dolgo reklamo za… no, zase. Film o košarki, kjer med drugim nastopajo liki iz filmov Matrica, Tisto, Pobesneli Max in Casablanca? Da, tudi nam ta kombinacija ni jasna. Temu primeren je tudi končni rezultat; prazen, brezdušen in dolgočasen film, ob katerem njegov predhodnik izpade kot Državljan Kane košarkaških filmov.
