"Nikoli dovolj!"
Najboljši filmi o odvisnosti

Četudi ob besedi odvisnost najprej pomislimo na droge in alkohol, v resnici poznamo več vrst odvisnosti, ki so bile tekom zgodovine sedme umetnosti večkrat prikazane tudi na malih in velikih platnih. Zato bomo tokrat preverili nekaj odličnih filmov na temo odvisnosti, ob tem pa velja opozoriti, da ne gre za dokončno lestvico, ampak za nekaj predlogov filmov, ki si po našem mnenju zaslužijo vašo pozornost. 

The Lost Weekend (1945)

Veliki zmagovalec podelitve oskarjev leta 1946 (prislužil si je kipce za najboljši film, režijo, scenarij in glavno moško vlogo) je hkrati tudi eden od prvih hollywoodskih filmov, ki je srhljivo realistično prikazal tragične posledice, ki jih na človeku pusti alkoholizem. S pogostimi deliričnimi halucinacijami zaznamovana zgodba o pisatelju (izvrstni Ray Milland), ki se odloči za večdnevno pijančevanje po mestu, je tudi za današnje standarde presenetljivo brutalna in iskrena karakterna drama, ki gledalcu ne prizanaša z mučnimi prizori hitrega propada zapitega človeka, ki se ni zmožen upreti breznu samodestruktivnosti, v katerega je že zdavnaj padel. 

The Panic in Needle Park (1971)

Odvisniška socialna drama, v katerem legendarni Al Pacino odigra svojo prvo glavno vlogo, se odvija na resnični lokaciji v New Yorku, ki je v 70. letih veljala za zbirališče narkomanov in preprodajalcev mamil. Pacino je karizmatični in prebrisani diler Bobby, ki se zaljubi v mlado brezdomko in jo povleče v svet kriminala, nasilja in heroinske odvisnosti, zaradi katerega se njun sprva trden odnos začne naglo rušiti. The Panic in Needle Park skozi tragično ljubezensko zgodbo o dveh družbenih izobčencih ponudi grob in nefiltriran vpogled v ameriško narkomansko sceno v 70. letih. 

Christiane F. (1981)

Kadar je govora o najboljših knjigah na temo odvisnosti, se pri vrhu skoraj vedno omenja biografski roman Mi, otroci iz postaje Zoo iz leta 1979, ki preko zgodbe o odraščanju mladoletne odvisnice in prostitutke Christiane F. razgali umazan portret berlinske heroinske scene. Dve leti kasneje je roman doživel tudi filmsko adaptacijo, ki je sicer bila prisiljena izpustiti mnogo podrobnosti iz Christianinega življenja, vendar je navkljub temu uspela ohraniti grobost in brutalno iskrenost knjige. Gre za film, ki gledalca pošteno strese do kosti in ponudi strašljivo avtentičen vpogled v vsakdanjik otrok, ki se v iskanju za novo dozo heroina zatekajo v nasilje, kriminal in prostitucijo. 

Leaving Las Vegas (1995)

Mračna romantična drama režiserja Mika Figgsa, ki je Nicolasu Cageu med drugim prinesla oskarja za glavno moško vlogo, spregovori o zapitem hollywoodskem scenaristu, ki po tem, ko izgubi službo, družino in stanovanje, odpotuje v Las Vegas z namenom, da se zapije do smrti, vendar se nehote zaljubi v prostitutko Sero (Elizabeth Shue) in za kratek čas pomisli, da je vredno živeti. Posebnost filma Leaving Las Vegas je v tem, da brez lažne sentimentalnosti in olepševanja prikaže zadnje dneve v življenju kroničnega alkoholika, za katerega je gledalcu nemudoma jasno, da mu ni rešitve. Otožno, a čustveno dramo poganja osupljivi igralski nastop Caga v eni od svojih življenjskih vlog. 

Trainspotting (1996)

Večina filmov na temo heroinske odvisnosti je temačnih, nasilnih in do gledalca nepopustljivih. Kultna britanska črna komedija Trainspotting pa je nekoliko drugačna; film, posnet po istoimenskem romanu Irvinga Welsha, ponuja izredno duhovit, odštekan in surrealen portret škotske narkoscene, kjer ne manjka za počit smešnih prizorov, odlične glasbe, kaotične montaže, ponarodelih citatov in dialogov ter izvrstnih igralskih predstav, kjer blestita predvsem Ewan McGregor in Robert Carlyle. Kar pa je najbolj pohvalno; navkljub zajebanskemu tonu film ne odvrača pogleda stran od groze, ki jo prinaša heroinska odvisnost, pri tem pa nikoli ne postane politično korektna in naivna moralka. 

Requiem for a Dream (2000)

Requiem for a Dream, sicer drugi celovečerec večnega filmskega provokatorja Darrena Aronofskyja, je eden najbolj nepopustljivo brutalnih, tesnobnih in temačnih filmov na temo odvisnosti. Ta ni prikazana zgolj preko uporabe heroina, ampak se tudi osredotoča na vse bolj perečo problematiko zlorabe shujševalnih tablet in sumljivih zdravil za hitro vitkost, tkivo filma pa predstavlja srhljiv prikaz načete psihe, ki je uničena pod težo človekove obsesije s takšno ali drugačno drogo. 

Shame (2011)

Psihološka drama Shame je edini film na tej lestvici, ki se neposredno dotika odvisnosti od seksa, ki človeka pahne v stanje čustvene otopelosti in naveličanih odnosov. Film režiserja in scenarista Steva McQueena je provokativna karakterna študija človeka (čudovito zadržani Michael Fassbender), ki seks dojema kot beg pred lastno resničnostjo, kjer se je prisiljen soočiti s praznino vsakdana in razbitih odnosov s svojo depresivno sestro. Težak, vendar za današnje čase zelo pomemben film.

Poiščite nas na družbenih omrežjih