Najbolj kontroverzni filmi vseh časov - 1. del

V novi rubriki bomo redno predstavljali najbolj kontroverzne, provokativne, za marsikoga neprimerne in celo prepovedane filme v zgodovini. Govora ne bo zgolj o filmih, ki rušijo tabuje in obravnavajo občutljive problematike, ampak tudi o filmih, ki so na tak ali drugačen način razburili občinstvo, v nekaterih primerih pa tudi sprožili masovno paniko in debate, katerih se v vsakdanjem življenju raje izogibamo. Samo v vednost; namen te rubrike ni v ocenjevanju filmov, ampak zgolj v opisu kontroverznosti, ki so jih sprožili. 

Cuties (2020)

Francoska mladinska drama Cuties o odraščanju deklic, ki skušajo ubežati dolgočasnemu in stroko konzervativnemu okolju z udeležbo na plesnem tekmovanju, je bila ob izidu s strani kritikov deležna bolj ali manj pozitivnih ocen, medtem ko je bil odziv publike popolnoma drugačen. Glavni razlog je tičal v nepremišljeni promociji filmi s strani kanala za pretočne vsebine Netflix, ki je med drugim objavil plakat z glavnimi junakinjami, ki izzivalno pozirajo v pomanjkljivih oblačilih. Ta plakat je bil dovolj, da je film sprožil val moralne panike in ogorčenja, mnogi pa so izrazili svojo jezo tudi s podeljevanjem nizkih ocen, ne da bi filma pred tem sploh videli. 

Star Wars: Poslednji jedi (2017)

Zdi se smešno, da med najbolj kontroverzne filme 21. stoletja uvrščamo film iz izredno uspešne franšize ZF pustolovščin Vojne zvezd, toda osmi del Poslednji jedi v režiji Riana Johnsona je sprožil “vojno” na skoraj vseh možnih frontah. Dolgoletne oboževalce so zmotile Johnsonove vsebinske spremembe, ki naj bi bile nespoštljive do vsega, kar so gradili prejšnji filmi, veliko gneva pa je bilo usmerjenega tudi zoper studio Disney, katerega večji poudarek na spolni in rasni raznolikosti so mnogi dojemali kot nevmesen in vsiljiv element filma. Olje na ogenj je prelila tudi ekipa filma, ki se je preko družabnih omrežij pogosto spuščala v pričkanja z oboževalci, jih obtoževala rasizma in mizoginije, rezultat celotne zmešnjave pa je privedel do začetka konca priljubljenosti Vojne zvezd, ki še danes diha na škrge. 

Henry: Portret serijskega morilca (1986)

Psihološka srhljivka, močno navdihnjena z življenjem in zločini resničnega serijskega morilca Henryja Leeja Lucasa, velja za enega najbolj avtentičnih in razvpitih filmov o serijskih morilcih. Film režiserja Johna McNaughtona je bil zaradi eksplicitnih prizorov nasilja, izrazito temačnega tona in – po mnenju cenzorjev, ki so filmu nadeli oznako X – nesprejemljivega moralnega sporočila sprva obsojen na življenje v “bunkerju”. Šele leta 1991, skoraj pet let po končanem snemanju, je film vendarle uspel najti distributerja in postal ena od kultnih klasik 80. / 90. let. Bodimo pošteni; ali lahko film o serijskem morilcu sploh doleti kakšna drugačna usoda kot cel kup prepovedi in cenzur? 

Vojno območje (1999)

Vojno območje, zaenkrat edini režijski poskus igralca Tima Rotha, velja za eno najbolj okrutnih in neusmiljeno brutalnih družinskih dram vseh časov. Film, ki se na zelo mučen in neposreden način dotika problematike incesta in spolnega nasilja v družini, je šokiral tudi najbolj potrpežljive in vsega hudega vajene gledalce. Film je najbolj znan po mučnem prizoru v starem vojaškem bunkerju, kjer oče (Ray Winestone) nasilno posili svojo hčerko, ki je na samem prizorišču snemanja spravil v jok celotno ekipo. Kritiki so film zaradi Rothovega samozavestnega pristopa do občutljive problematike zelo hvalili, hkrati pa se tudi strinjali, da gre za enega od tistih filmov, ki ga ne bi nihče želel videti več kot enkrat. 

Nepovratno (2002)

Francoski filmski upornik Gaspar Nóe je bil do leta 2002 že znan kot drzen in ciničen provokator, ki v svojih filmih pogosto ruši razne tabuje. Navkljub temu pa verjetno nihče ni pričakoval šoka in gnusa, ki ju je dostavil s svojim najbolj razvpitim filmom v karieri, trilerjem Nepovratno, ki se danes uvršča med klasike t.i. francoskega ekstremnega filma. Film, katerega zgodba se odvija v obratnem zaporedju, je dvignil ogromno prahu zaradi dveh prizorov; v prvem eden od glavnih junakov z gasilnim aparatom zmečka glavo obiskovalca nočnega kluba, v drugem pa gledalci spremljamo skoraj četrt ure dolg in neprekinjen prizor brutalnega posilstva Monice Belluci. Rezultat vsega je film, ki ga enako število občuduje kot tudi odkrito prezira.  

Poiščite nas na družbenih omrežjih