Manj znana dejstva o filmu: Rosemarijin otrok (1968)

V hollywoodskem debiju Romana Polanskega Rosemarijinega otroka sploh ne uzremo: dobrim grozljivkam primerno, saj že iz odziva vseh likov navzočih v filmu, naposled zbranih okrog zibeli, lahko razberemo, da je Rosemary očitno rodila utelešenje zla. 

-Kaj ste storili z njegovimi očmi?

-Po očetu jih ima.

“Očetje”

Za vlogo Rosemarijinega moža Guya so bili med drugim v igri Warren Beatty, Jack Nicholson in Robert Redford, s slednjim najbolj zaželjenim s strani režiserja, a se zavoljo pogodbenih obveznosti do Paramounta ni izšlo, tako da je Polanski naposled na plan potegnil Johna Cassavetesa, s katerim je že sodeloval poprej (režiserjeva striktnost pri režiji in Cassavetesova bolj improvizacijska naravnanost pri igri sta prinesli veliko »veselja« med snemanjem).

Mati

Mia Farrow je bila tedaj poročena s Frankom Sinatro, ki jo je potreboval za svoj film Detektiv, po predvidenem zaključku Rosemarijinega otroka. Ko je postalo jasno, da s slednjim v začrtanem roku ne bodo gotovi, so se začele vroče telefonade, Mia Farrow pa je večkrat letela coast to coast, da bi »zadovoljila« obe strani. Ko se je naposled odločila, da želi dokočati film s Polanskim, jo je ta kasneje, nekega snemalnega dne, našel jokajočo v svoji garderobi, potem ko ji je možev odvetnik prinesel papirje za ločitev.

Pod razno

Prizor, ko noseča Rosemary zakoraka na newyorško cesto, je posnet v dejanskem, tekočem prometu, brez ustavljanja in kaskaderjev. Polanski je menil, da nosečnice prav gotovo nihče ne bo zbil. Sam je upravljal kamero, prizor pa so večkrat ponovili.

Roman Polanski je večkrat narisal, skiciral obraze likov, kakršne bi si jih želel v stranskih vlogah in to je storil tudi v tem primeru.

Rosemary naj bi, po knjižni predlogi Ire Levina, zaužila surovo piščančje srce, a v filmu jé surova piščančja jetra. In da, začasa snemanja je bila Farrow zaprisežena vegetarijanka.

Končno “satanske” zadeve

Seveda je rok, ki ga ima Rosemary, enkrat junija, leta 1966. Anton Szandor LaVey, ustanovitelj Satanove cerkve v Kaliforniji, naj bi po nekaterih natolcevanjih sodeloval pri snemanju kot svetovalec in tudi igral hudiča, kar ne drži; v sekvenci »resničnih sanj« se nad Mio Farrow sklanja Clay Tanner (gole prizore je sicer posnela nadomestna igralka, potem ko Farrow, zavoljo katoliške vzgoje, na to ni pristala).

In kako te satan kaznuje, če snemaš filme o njem?

V naslednjem letu so odpovedale ledvice producentu Williamu Castlu (sicer klasiku žanra in prvotno mišljenemu režiserju tega filma), skladatelj Krzysztof Komeda je preminil po nesreči in komi, ki je sledila, predvsem pa v 69’ datira ena najhujših tragedij v zgodovini Hollywooda. V-boga-verujoča-Amerika je bila po pokolu družine Polanskega, s strani Mansonovih, kakopak zelo gostobesedna, češ, kaj pa lahko pričakuješ po razuzdanem, boemskem življenju in snemanju filmov v katerem hudič posili žensko? Kakorkoli, Polanski je o(b)stal, njegovi filmi tudi, Rosemarijin otrok pa ostaja eden največjih žanra grozljivke.

Viri slik: elle.fr, vanityfair.com, britannica.com, hungertv.com,  iestarstills.glopalstore.com, abebooks.com, El Paso Times

Poiščite nas na družbenih omrežjih