Liffe v svoji 36. izvedbi ponuja izvrstno filmsko ponudbo
Med 12. in 23. novembrom se bo Ljubljana ponovno spremenila v prestolnico filma. Na spored prihaja že 36. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki letos prinaša kar 93 celovečernih in 39 kratkih filmov. Festival bo odprl eden najbolj pričakovanih slovenskih naslovov zadnjih desetletij, Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika, posnet po romanu Bronje Žakelj.
Generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak je ob razkritju programa napovedal, da bo letošnji festival znova privabil skoraj 50.000 obiskovalcev. Liffe se bo razpršil po znanih festivalskih prizoriščih. V Ljubljani si bodo gledalci filme lahko ogledali v Cankarjevem domu, Kinu Šiška, Kinodvoru, Slovenski kinoteki, AGRFT-ju in Kinu Bežigrad, obenem pa bo program potoval tudi v Maribor, Novo mesto in Celje. Po nekaj letih premora se projekcije znova vračajo tudi v Kino Šiška.
Program, ki povezuje svet filma
Kot je poudaril programski direktor Simon Popek, letošnji izbor prinaša nagrajence največjih svetovnih festivalov. Med drugim bomo videli Bila je samo nesreča Džafarja Panahija, dobitnika zlate palme v Cannesu, Dva letna časa, dva tujca Šoja Mijakeja, nagrajenega v Locarnu, ter Oče mati sestra brat Jima Jarmuscha, beneškega zmagovalca.
Liffe ostaja zvest svojim stalnim sekcijam: Perspektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma, Ekstravaganca, Kinobalon, Evropa na kratko in Jadranska mreža festivalov. Retrospektiva bo letos posvečena ameriški režiserki Kelly Reichardt, medtem ko sekcija Posvečeno prinaša poklon ukrajinski ustvarjalki Juliji Solncevi.
Novi glasovi, nova poguma
V tekmovalnem sklopu Perspektive, namenjenem mladim režiserjem, so organizatorji znova dosegli razmerje, v katerem polovico filmov podpisujejo režiserke. Med devetimi izbranimi deli izstopajo Če bi imela noge, bi te brcnila Mary Bronstein, zgodba o materi samohranilki v krizi srednjih let, Črna borza Teodore Mihai o ropu umetnin v nizozemskem muzeju ter slovenski prvenec Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo režiserke Ester Ivakič.
Sklop dopolnjujejo še Modra čaplja Sophy Romvari, ki nežno prepleta dokumentarne fragmente s spomini otroštva, Veter, govori mi Stefana Đorđevića, intimni poklon pokojni materi, ter Hudič kadi Ernesta Martíneza Bucia, napeta psihološka drama iz mehiškega predmestja. Med izbranimi naslovi sta tudi Lep in žalosten svet Cyrila Arisa in Pav Bernharda Wengerja, komična pripoved o čudaških likih in vizualnih presenečenjih. Madžarski režiser Bálint Dániel Sós pa v filmu Vse je v redu odpira vprašanja o odgovornosti in moralnih dilemah očetovstva. Glavno nagrado festivala, vodomca, bo prejel najboljši film sekcije.
Predpremiere in veliki povratki
Sekcija Predpremiere ponuja nabor filmov, ki bodo po festivalu prišli tudi v redno distribucijo. Poleg Naberšnikovega otvoritvenega filma bodo med drugim prikazani Bugonia, nova različica kultne južnokorejske komedije v režiji Jorgosa Lantimosa, ter Rešimo zeleni planet, posodobljena verzija klasike iz leta 2003, ki skozi humor komentira sodobno dobo lažnih novic. Posebno pozornost bo požel tudi film Glas Hind Radžab tunizijske režiserke Kaouther Ben Hania, posvečen tragični zgodbi palestinske deklice.
Kralji, kraljice in drzne zgodbe
V sekciji Kralji in kraljice se predstavljajo prepoznavni avtorji sodobnega filma. Med njimi Nadav Lapid z delom Da, ostro kritiko izraelskega režima in umetniškega konformizma, ter Sirat Oliverja Laxa, dobitnik žirijske nagrade v Cannesu.
Panoramska sekcija svetovnega filma med drugim vključuje Sestrico Hafsie Herzi, pripoved o muslimanski najstnici, ki se spopada z nasprotji med osebno svobodo in družinsko tradicijo. Program Ekstravaganca znova odpira vrata drznejšim, provokativnim in žanrsko raznolikim filmom, medtem ko Jadranska mreža festivalov predstavlja izbor šestih regionalnih naslovov.
Celoten program in termine filmskih projekcij najdete tukaj.
