Intervju z glavno zvezdo filma Prasica, slabšalni izraz za žensko Lizo Marijino
Prasica, slabšalni izraz za žensko po prepričljivi zmagi za najboljši slovenski film na 24. Festivalu slovenskega filma zelo upravičeno žanje izjemno zanimanje tudi na festivalu Liffe. Film je zares izjemen, njegova aktualno-družbenokritična zgodba, izjemno dobro izveden scenarij in zanimivi liki, ki ga upodabljajo novi upi slovenskega filma, pa so očitno popoln recept in pravi magnet za slovensko občinstvo. Na festivalu znova dokazuje, da slovenski film še ima svoj prostor in da Slovenija še vedno premore vsaj kanček kulture.
Poglobljen pogled in recenzijo filma lahko preberete tukaj, toda vseeno lahko razkrijemo, da med vsemi elementi filma zagotovo najbolj izstopa in zasije glavni lik Eve, ki jo na velikem platnu predstavlja mlada, talentirana in zelo perspektivna igralka Liza Marijina.
Glavna igralka Liza Marijina je prejemnica številnih prestižnih nagrad
Mlada igralka si med nagrade si šteje: Boršnikovo nagrado za mlado igralko leta 2016, Večerovo nagrada za igralske dosežke v sezoni 2015/2016, Vesno za najboljšo žensko vlogo na Festivalu slovenskega filma 2019 (Polsestra), Vesno za najboljšo glavno žensko vlogo na Festivalu slovenskega filma 2021 (Prasica, slabšalni izraz za žensko)
Čeprav gre za svež obraz v slovenskem filmu, se je slednja že predstavila v prav tako izjemnem Kozoletovem filmu Polsestra. Za hip gre celo za zelo podobni vlogi, vendar igralka v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko liku vliva precej drugačno življenje, s čemer ne naredi zgolj popolnoma drugačnega filma, temveč dokazuje tudi, da ima njeno igranje izjemno široko paleto igralskih spodobnosti.
V vlogi Eve Liza tako zasije v vsem svojem sijaju, saj hkrati v liku uspe prikazati neprilagojenost in uporništvo, istočasno pa tudi žensko krhkost, ranljivost in čustvenost. Gre za izredno zapleten in kompleksen lik, ki ga lahko tako naravno igrajo le zares dobri igralci. Zato resnično upamo, da si boste film ogledali ter se tudi sami prepričali o kvaliteti igre in celotnega filma.
Da pa bi dobili malce boljši vpogled v ozadje snemanja, lika in razmišljanja glavne igralke, pa smo Lizo ujeli po predvajanju filma v sklopu festivala Liffe. Kakšna so vprašanja in kakšni so Lizini odgovori pa preverite spodaj.
1. Vaš najnovejši film nosi provokativen naslov Prasica, slabšalni izraz za žensko. Kdo je torej prasica? Odgovor se sicer najde v sporočilu filma, ampak vseeno kako bi “prasico” opisali vi?
“Prasica” je v bistvu ena čisto običajna ženska, ki ni prilagojena. V bistvu jo zelo dobro opiše režiserka, ki je dejala, da si prasica praktično želi istega življenja kot prilagojena ženska, vendar se z življenjem spopada na drug način. Tako, da je “prasica” čisto običajna ženska, z nekaj posebnostmi.
2. Glavna junakinja v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko Eva je 27 letna punca, ki je začeti živeti odraslo življenje. Zaradi celotne situacije se zdi, da je lik produkt celotne družbe. Od kod ste torej črpali inspiracijo za lik?
Scenarij je bil super. Bil je poln enih zanimivosti. Hkrati pa smo v sodelovanju z režiserko (Tijano Zinajić) lik in samo dogajanje raziskovali, tako da scenarij ni bil suh, ki bi ga bilo potrebno zelo napolniti in ga narediti živega. Zato je scenarij že sam po sebi ponujal zelo veliko.
3. Glavna junakinja je filmu stara 27 let in je na prehodu iz mladosti v odraslo življenje. Nastala situacija jo prisili, da se obnaša zelo uporniško. Kako pa glavni lik vidite čez 20 ali 30 let?
Mogoče bo poročena z Blažem in zelo prilagojena.
(Odgovor kdo je Blaž najdete v filmu)
4. Tudi v vašem filmskem prvencu Polsestra iz leta 2019 igrate uporniško žensko. Ali vam je ta lik pomagal pri izoblikovanju novega lika?
Vsekakor vsaka filmska izkušnja čisto v tehničnem smislu pomaga pri nastajanju naslednjega lika. Mene je sicer skrbelo, da bosta lika preveč podobna (Eva iz filma Prasica, slabšalni izraz za žensko, ter Neža iz filma Polsestra), ampak se mi zdi da nista. Enako je potrdila tudi Tijana (režiserka), ki je takoj po ogledu napovednika reklam dejala, da je to čisto drugo. Sicer sta oba lika malo bolj “tough” (težka), je pa Neža dosti bolj zaprta. Pri tem načinu igre me je spodbujal tudi Kozole (režiser filma Polsestra), ki je pri igri hotel vedno nekoliko manj manj manj ekspresivnosti, Tijana pa ravno nasprotno. Ona je hotela vedno več več več. Igranje likov je tako drugačno predvsem v ekspresivnosti oziroma kako se igra lik navzven ali kako se zamolčijo čustva.
5. Film deluje tudi kot družbena kritika na trenutno stanje in težko življenje mladih. Kako pa vi vidite življenje mladih? Ali je biti mlad v sodobnem svetu lahka naloga?
Ni nam lahko (smeh). Absolutno je težje odrasti. Že kupiti stanovanje je danes veliko težje kot je to bilo včasih. Biti mlad pa je danes še posebej težko za vse otroke ali tiste, ki so šli šele v srednjo šolo ali na faks. Ali pa tiste, ki tja zaradi “korone” sploh niso prišli. Nasploh pa ne vem. Težko rečem. Meni ni težko biti mlada.
6. Film nosi zelo aktualno in družbeno kritično sporočilo. Ali se vam zdi, da je film izšel v pravem trenutku?
Ja. Verjamem, da se vse stvari ponavadi zgodijo tako kot se morajo. To vidimo ali ne. Če bi film prišel eno leto prej ali kasneje, absolutno se dogaja v tem času, okej ni bilo še covida takrat, ampak.. Če bi prišel ven čez dvajset let pa bi bilo malo brezveze. Film bo takrat seveda zanimiv, mogoče iz kakšnih drugih vidikov. Če smo ga naredili, zakaj ga nebi dali ven.
7. Film je na festivalu Liffe doživel izjemno veliko zanimanje. Komu pa bi vi film najbolj priporočali in zakaj?
V resnici je film generacijski, na kar sprva sploh nisem pomislila. Zato bi mojem film priporočala vsem, ki se jim zdi naslov zanimiv in vsem, ki mislijo da je slovenski film brezvezen in da so vsi slovenski filmi isti.
Viri slik: cdn.kme.si, siol.net
