Geniji iz ozadja – filmski montažerji
Ste bili kdaj pozorni na vrstni red navajanja kategorij pri filmskih tekmovanjih? Že pri površnem pregledu lahko opazimo, da je filmska montaža ponavadi navedena nekje na sredini teh seznamov, torej pred glasbo, vizualnimi učinki, scenografijo in podobnimi manj izpostavljenimi kategorijami ter za bolj pompoznimi kategorijami režije, igre, kinematografije in scenarija. To razvrstitev zelo težko upravičimo, saj je prav montaža elementarni gradnik vsakega filma. Poglejmo, zakaj.
So rezi sploh potrebni?
Morda bo kdo oporekal pomembnosti montaže, češ da so v prvih letih kinematografije filme snemali v nepretrganih kadrih – tako da montaža sploh ni bila potrebna. Še en argument v minimaliziranju vloge filmske montaže bodo morda primeri filmov, ki so bili zasnovani kot en neprekinjen kader, oziroma s čim manjšim številom rezov. Najbolj poznani take vrste so filmi Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti (16 vidnih rezov), Otroci človeštva (ima posamezne prizore z neprekinjenim kadrom) in 1917 (vsaj 35 nevidnih rezov).
A tudi ti filmi gredo največkrat čez množico rezov, le da so narejeni neopazno, oziroma morajo biti maloštevilni vidni rezi uporabljeni še z večjo suverenostjo in mojstrstvom v odločitvah, saj lahko uničijo celoten tok filma. Snemajo se celo filmi, ki so podobno kot prvi filmi dejansko posneti v enem kadru (npr. nemška kriminalka Victoria ali hektična kulinarična drama Vrelišče).
Za takšne filme je nujna dobra priprava ekipe in igralcev pred snemanjem, saj mora vse potekati čim bolj utečeno. Tudi pri takšnih filmih pa montažer ni izključen iz ustvarjalnega procesa. Skupaj z režiserjem gresta že v pripravah čez zgodbo in sta v zasnovi snemanja pozorna na splošni ritem filma oziroma njegovo vizualno koherenco. Montažer torej ni le nekdo, ki zgolj lepi kadre skupaj v smiselnem zaporedju, pač pa tisti, ki ima izjemen občutek za tempo, zna ustvariti vizualno skladnost filma ter ohranjati čustveni naboj filma.
Na splošno lahko dvomljivcem o ključni vlogi montaže pri filmu odvrnemo, da se je z njo odkril tako velik potencial v filmski pripovedi (predvsem v brisanju nepotrebnega časa in prostora, kar lahko ključno vpliva na ritem dogajanja), da njenega vpliva na razvoj filmske umetnosti ni bilo več mogoče izključevati.
Potrjevanje pripovedi
Omenili smo že odstranjevanje balasta v odvečnem in za zgodbo nepomembnim prostoru in času. S kontinuiteto zaporedja posameznih in točno določenih kadrov montažer gradi pripoved, ki bo pri gledalcu tekla čim bolj naravno, pristno in koncizno. Vsi smo že kot otroci delali montaže sličic z bliskovitim listanjem papirja. Pri tem je bilo ključno, da je vsaka sličica logično zaporedje prejšnje, s tem smo potrjevali zgodbo, ki smo jo zasnovali pred risanjem. Prav to bi lahko označili tudi za najbolj osnovno zadolžitev montažerja.
Razblinjanje pripovedi
To osnovno nalogo montaže lahko obrnemo na glavo, prekinemo logiko sosledja in s kršenjem tega pravila montažer ali montažerka gledalca načrtno zmede in ustvari manjši kaos oziroma disonanco v dojemanju zgodbe. To se največkrat uporabi, ko želi montažer približati občutek dezorientacije in zmedenosti pri liku ali pa približati izkušnjo kaotičnosti situacije. Poglejte, kako je to mojstrsko izvedla ena najboljših montažerk na svetu Thelma Schoonmaker v filmu Tolpe New Yorka. Od 1:36 naprej skozi oči otroka izkušamo travmatične fragmente kaosa tolpovske bitke.
Hitrost montaže
Najbolj rabljena tehnika montaže je hitrost rezov. Montažer se v skladu z namenom posameznega prizora odloči, ali bo uporabil hitrejšo ali počasnejšo montažo. Če je hitra montaža namenjena prizorom, ki namenoma pospešujejo pretok zgodbe (tako kot krajši stavki v romanih), je počasna montaža namenjena grajenju napetosti in ustvarjanju posebnega čustvenega vtisa. Daljši kadri so pri tem še učinkovitejši, če se pojavijo v kontrastu s prizori s krajšimi rezi.
Poglejte prizor iz filma Sicario, kjer se v eni sekvenci (prečkanje mehiške meje) kar nekajkrat zamenja hitrost montiranja kadrov. Grajenje napetosti povzročajo dolgi kadri, ki so velikokrat učinkovitejši s premikom kamere kasneje pa z montažo kratkih rezov sledi razrešitev napetosti (streljanje).
Naloge dobrega filmskega montažerja
Dobri montažerji se še preden se popolnoma uskladijo z režiserjem pri posnetem gradivu orientirajo po lastnem znanju in instinktu. Med njihove najpogostejše odločitve spadajo: kako dolgo bo trajal kakšen kader, kako v določeni igralski predstavi najboljše zgraditi kontinuiteto obraznih mimik in gest, na katerem liku je v posameznem prizoru večja pozornost itd.
Najboljši montažerji pravijo, da je ključna kvaliteta montažerja ta, da v tem poslu ni prostora za ustvarjalčev ego. Skušnjave, da uporabijo kakšen montažerski tehničen trik se redno pojavljajo, a uporabijo se lahko le, če so v dobro filma.
Ko naslednjič gledate film in vam je kakšen prizor še posebej všeč, se lahko vprašate, koliko od tega gre na račun dobre montaže, nato lahko poskušate ugotoviti, zakaj je temu tako. Kako je montažer povezoval igralsko predstavo v zaključeno celoto in kolikokrat vas je montaža pahnila iz toka pripovedi zgodbe in zakaj? S postavljanjem takih vprašanj boste lahko občudovali še en zanimiv fenomen človeške obdelave niza sličic oz. kadrov v pripoved in kako izvirno manipulativni so pri tem lahko odlični filmski montažerji.
Viri slik: IndieWire, KCRomuva, Indiamart, The Harvard Crimson, No Film School
