Filmski prizori, ki so spremenili filmsko industrijo: Umor pod tušem (Psiho, 1960)

V tednu, ko slavimo svoj prvi rojstni dan, imamo za vas novo rubriko, s katero vas želimo podučiti o zgodovini filma in hkrati pokazati njegov razvoj. Filmski prizori, ki so spremenili filmsko industrijo je tako rubrika, v kateri vam bomo predstavljali zgodovinske filmske prizore, ki so močno zaznamovali razvoj filma. V prvi ediciji smo pod drobnogled vzeli Umor pod tušem iz filma Psiho (1960).

Poslanstvo Filmologije je bralkam in bralcem nuditi aktualno, zabavno in strokovno vsebino, obenem pa tudi zgraditi most med ljubitelji filma in filmskimi ustvarjalci. V okviru našega razvoja se trudimo iskati nove rubrike, s katerimi vas zabavamo, informiramo in izobrazimo. In tako je nastala rubrika Filmski prizori, ki so spremenili filmsko industrijo.

V novi rubriki vam bomo predstavili zgodovinski filmski prizor, ga umestili v dogajanje ter poskušali orisati njegovo pomembnost iz tehničnega in ustvarjalnega vidika.

Številni prizori so kultni, iz takšnega ali drugačnega razloga. Eni nas ganejo do solz, drugi perfektno zaključijo večjo zgodbo, tretji imajo nepozaben dialog, četrti pa nas tako šokirajo, da si to zapomnimo za zmeraj. Prav v to zadnjo rubriko spada naš prvi filmski prizor, ki smo ga vzeli pod drobnogled.

Umor pod tušem (Psiho, 1960)

1. Alfred Hitchcock, mojster suspenza

Hitchcock Psiho

Film Psiho je izšel leta 1960 in je režiran s strani enega največjih filmskih režiserjev vseh časov, Alfreda Hitchcocka. Slednji velja za mojstra suspenza in nikjer ni tega naziva bolje opravičil kot prav v tem filmu in točno v tem prizoru. 78 posnetkov in 52 rezov je za vedno spremenilo filmsko zgodovino, saj je v prvi polovici filma gledalce šokiral z brutalnim prikazom umora glavne zvezde filma, Janet Leigh.

2. Bernard Herrmann in violine

Prizor je tako zelo učinkovit, saj ga spremlja večna glasba enega največjih filmskih skladateljev vseh časov, Bernarda Herrmanna. Slednji je v svoji karieri glasbeno opremil nekatere največje filme kot so Državljan Kane, Taksist, Vrtoglavica in druge. Upali bi si trditi, da je prav v filmu Psiho dosegel vrhunec in sestavil nekajsekundni vrisk, ki je šel v zgodovino. Pred tem so bile violine v filmih uporabljene v romantične namene – za poudarjanje ljubezni ali strasti. Herrmann se je odločil poskusiti nekaj novega in izumil je zvok, ki ga danes vsi enačijo z anticipacijo nečesa groznega.

3. Črno-bela tehnika in čokoladni sirup

Psiho kri

Hitchcock je vztrajal, da se prizor posname v črno-beli tehniki, saj se je bal, da bi barve preveč nazorno pokazale kruto dejanje in odvrnile gledalce od ogleda. Njegova odločitev je dobila podporo in zanimivo dejstvo je, da je namesto krvi uporabil čokoladni sirup, kar se zaradi črno-bele tehnike sploh ne opazi. Odličen suspenz, vrhunska montaža in grozljiva glasba so ljudi prepričali v to, da gledajo barvni prizor. Mnogi so po prihodu iz kina razlagali, da je rdeča kri špricala vsepovsod. Lep dokaz moči filmov.

4. Vrhunska montaža in osvetlitev

Psiho killer

Več faktorjev vpliva na to, da prizor deluje. V tem primeru sta ključnega pomena tudi montaža in osvetlitev. Kamera in kadriranje nas sprva postavljata v vlogo muhe na steni, ki vidi nedolžno mladenko, kako se spravlja pod tuš. Kmalu zatem nas menjava kadra opozori na to, da s hrbta prihaja nevarnost. Sledi poteg zavese, grozljiva silhueta morilca in neizbežno dejanje. Osvetlitev poskrbi za to, da nikoli ne vidimo obraza storilca, montaža pa s številnimi posnetki od blizu zelo nazorno pokaže konec življenja protagonistke.

5. Tabu na velikem platnu

Psiho close up

Ta legendarni prizor ni bil samoumeven. Hitchcock je imel ogromno preprek, a je uspel prav vse uspel preskočiti. Prva težava je bila golota. To v tistem času ni bilo sprejemljivo na velikih platnih, zato so producenti vztrajali, da ta prizor umakne. Hitchcock je z montažo poskrbel, da gledalec vidi ravno dovolj kože, hkrati pa ne preveč. Druga težava je bila brutalnost prizora. To je uredil s črno-belo tehniko, ki je nekoliko omilila krutost umora. Tretja težava pa je bilo dejstvo, da bi po 45-tih minutah filma ostali brez glavnega lika. Hitchcock je uspešno »zmasiral« producente in dobil dovoljenje za uresničenje svoje vizije. Psiho je tako posredno poskrbel za začetek slasher žanra.

Povzetek

Upamo, da smo vam uspešno orisali, zakaj je Umor pod tušem iz filma Psiho (1960) prizor, ki ga po dobrih 60-tih letih še vedno poznajo prav vsi.

Zelo nas zanima tudi vaše mnenje. Kateri filmski prizor naj obdelamo v naslednji ediciji? Zato bomo zelo veseli vašega komentarja na naših družbenih omrežjih.

Sorodni članki

Poiščite nas na družbenih omrežjih