Filmologija priporoča: The Order
V rubriki Filmologija priporoča pozornost namenjamo aktualni ponudbi filmov, do katerih je nekoliko težje priti, saj niso v rednem sporedu naših kinematografov (ali pa so za zelo kratek čas). Justin Kurzel je avstralski filmski režiser, ki se je podpisal pod nekaj vizualno osupljivih in prodornih filmov. Pred kratkim je javnosti postregel z mojstrsko posneto kriminalno dramo The Order (2024), ki se lahko pohvali tudi z izvrstno igralsko zasedbo in odlično dramatizirano zgodbo po resničnih dogodkih.
V 80. letih prejšnjega stoletja je bila v zvezni državi Washington na kriminalnem in krvavem pohodu skupina desnih skrajnežev po imenu The Order. Nekaj večjih in dobro organiziranih bančnih ropov in umor judovskega radijskega voditelja je povzročilo, da se je v preiskavo vključil tudi FBI. V filmu ni prikazan le lov na izmuzljive nasilneže, pač pa tudi hiter vzpon frakcije skrajnežev, katerih glavna orodja boja za oblast so manipulacije, laži, kraje in izkoriščanje šibkejših.
Kurzel se je večkrat ukvarjal s pristno človeško hudobijo in sovraštvom. Stal je tako za filmsko priredbo Shakespearjevega Macbetha, kjer lirična filmska priredba opisuje propad škotskega plemiča pa tudi za na žalost zelo aktualnim filmom Nitram (2021), ki spremlja življenje človeka, ki je odgovoren za množični strelski pohod na nedolžne ljudi. V The Order Kurzel poleg posameznika raziskuje tudi skupinsko dinamiko, ki stoji za organiziranimi zločini.
Militantne neonaciste The Order je vodil karizmatični Bob Matthews, ki ga v filmu odigra vedno odlični Nicholas Hoult. Matthewsu skušata pot do brezmejne oblasti prekrižati izkušeni in čustvenih brazgotin polni FBI agent Terry Husk (Jude Law) in idealistični lokalni policist Jamie Bowen (Tye Sheridan), ki prav tako odigrata predstavi, ki bosta na gledalce učinkovali s trajnim učinkom.
V filmu so posnete nekatere čudovite pokrajine in lokacije, ki v kontrastu z vzponom temnih sil slikajo moreče vzdušje. Nekaj akcijskih prizorov je posnetih tehnično dovršeno in atraktivno. Izmed vseh prizorov pa velja izpostaviti predvsem zadnji prizor, ki se ga v svojem opusu ne bi branili tudi največji filmski režiserji.
Filmu bodo morda mnogi očitali antiklimaktičnost, a to filmu ne odvzame nobene vrednosti. Kurzel tekom filma ustvarja hipnotično vzdušje, z izjemnim občutkom za ritem zgodbe, ter gledalca takoj čustveno vpne v zgodbo, ki natančno oriše čas vzpona sovraštva in nasilja.
