Filmologija priporoča: Metalhead (2013)

V novi rubriki Filmologija priporoča bomo pozornost namenili aktualni ponudbi filmov, ki se ne ponašajo z masovno produkcijo, so pa ravno zato toliko bolj vredni vaše pozornosti. Tokrat bomo preverili islandsko glasbeno dramo Metalhead, ki velja za enega najbolj iskrenih portretov človeka, ki se preko težkometalne glasbe sooči s svojimi najhujšimi notranjimi demoni in potlačenimi travmami. 

Film, postavljen na hladno islandsko podeželje s tesno povezano lokalno skupnostjo, v ospredje postavlja zadržano najstnico Hero (Thora Bjorg Helga), ki poskuša preboleti tragično smrt svojega starejšega brata, sicer zapriseženega metalca. In četudi Hera sprva ne razume bratovega sveta jeze, teme in hrupnih kitar, Hera kmalu posvoji duh heavymetala in ga uporabi kot sredstvo za prebolevanje ob izgubi bližnjega, hkrati pa tudi kot moralno dolžnost do ohranitev bratove glasbene zapuščine. 

Metalhead je eden redkih filmov, ki uspe na enako duhovit kot tudi ganljiv način odgovoriti na vprašanje o tem, zakaj je metal ena najbolj spoštovanih kot tudi krivično obravnavanih glasbenih zvrsti na svetu. Hkrati pa ga je moč obravnavati kot čustveno dramo o ljudeh, ki se morajo soočiti s tragično izgubo bližnje osebe in se prebiti skozi mučen proces žalovanja. In četudi smrt predstavlja enega od osrednjih motivov filma, je Metalhead začinjen s prepoznavnim “severnjaškim” humorjem ter navdihujočim sporočilom, ki namesto žalosti prinaša upanje. Pa četudi se to upanje izraža preko kitarskih gromov in temačnih besedil. 

Poiščite nas na družbenih omrežjih