Filmologija priporoča: Glas Hind Radžab
Glas Hind Radžab je film, ki gledalca ne poskuša osvojiti z velikimi prizori vojne ali spektaklom, temveč z nečim veliko bolj pretresljivim. Z nemočnim glasom deklice, ki prosi za pomoč. Zgodba temelji na resničnem dogodku iz Gaze, kjer je šestletna Hind Radžab, ujeta v avtomobilu sredi obstreljevanja, edina živa med mrtvimi družinskimi člani. Njena prošnja po telefonu postane srce filma in obenem pričevanje o nesmiselnosti vojne.
Režiserka Kaouther Ben Hania se odloči za minimalističen in neposreden pristop. Film se skoraj v celoti odvija skozi klic v sili in odziv prostovoljcev palestinskega Rdečega polmeseca, ki poskušajo deklico najti in ji pomagati. Prav ta omejen prostor dogajanja ustvarja dodatno napetost. Gledalec je ujet skupaj z deklico in reševalci brez možnosti pobega in širše slike. Na voljo so le zvoki strelov, ki zadevajo pločevino, otroški jok, tišina med stavki in obupanost prostovoljcev.
Ben Hania kljub dejstvu, da gre za igrani film, ohranja primesi dokumentarnega filma, ki so značilne tudi za njena prejšnja dela, kot sta Mož, ki je prodal svojo kožo in Štiri hčere. Kamera se po mirnem uvodu ves čas giblje z dokumentarno neposrednostjo.
Verjetno se bo oziroma se filma že je pripel naziv vojnega filma. A Glas Hind Radžab ni tipičen vojni film, pravzaprav sploh ni vojni film. Ne zanimajo ga strategija, politika ali razlaga konflikta. Njegov fokus je človeški. Nemoč, strah in krhkost življenja. V tem se skriva tudi eden najbolj bolečih vidikov filma: občutek, da je pomoč blizu, a hkrati nedosegljiva.
Igralske interpretacije so zadržane, a zelo močne. Čustva ne bodo izbruhnila v velikih monologih, temveč v pogledih, tišini in zlomljenih stavkih. Prostovoljec Omar predstavlja energijo in upor proti nemoči, Mahdi pa stoično težo izkušenj, ko pokaže fotografije umrlih kolegov in razkrije začarani krog, v katerem delujejo. Pomagati pomeni tvegati novo življenje, ne pomagati pa pomeni živeti s krivdo.
Zvok je pri filmu ključen. Glas deklice, ki ga prekinjajo streli, je resničen. To je Hind Radžab in zaradi tega film dobi novo težo. Tak film ne potrebuje simbolike ali metafor, saj je njegova moč prav v neposrednosti.
Glas Hind Radžab je kot telefonski klic, ki je prešel svet. Svetu nastavi ogledalo z vprašanjem, v čem je sploh smisel vojskovanja, če je cena jokajoč otroški glas, ki prosi za pomoč? Eden najbolj čustveno močnih filmov, ki nikogar ne bo pustil ravnodušnega.
Viri slik: tmdb.com
