Filmologija priporoča: Dogman (2018)

V rubriki Filmologija priporoča se tokrat vračamo v leto 2018, ko je tudi v slovenske kinematografe prišla kriminalna drama režiserja Mattea Garroneja. Italijanski filmski ustvarjalec je širšo javnost nase opozoril s filmom Gomora (2008), kjer je brez olepševanja prikazal vsakdanjik neapeljske mafije, teme kriminala pa se je ponovno lotil z Dogmanom (2018).

Marcello je obubožan lastnik salona za nego psov, ki se ob redni službi ukvarja še s preprodajo drog. Preprodajanje ga usodno zveže z lokalnim nasilnežem in odvisnikom Simonejem, ki Marcella neprestano izkorišča in ustrahuje. Čeprav je Marcello Simoneju najprej pokoren kot kužek, se zdi, da ga potrpljenje vedno bolj mineva …

dogman (2018)

Garrone zase pravi, da svoje filme začne s smehom in konča s solzami. Nič drugačen ni pristop, s katerim se je lotil osebne zgodbe oskrbovalca psov v revnem italijanskem predmestju. Marcello je nežen, ljubeč in dobronameren, zato se gledalcu takoj prikupi, a silovit trk Marcellove osebnosti z neizprosnim okoljem razblini kakršenkoli up za pravljičen konec.

dogman (2018)

Da gre za drugačno pripoved od Gomore, je zaslužna prav Marcellova osebna zgodba, ki nam kriminal predstavi na intimnejši ravni, to pa naredi tematiko nasilja še bolj univerzalno in faktično. Garrone v svoji zgodbi, ki zaradi lastnosti likov spominja na filmsko basen, spet preizkuša, kako tanka je meja med dobrim in zlim in kako usodno lahko posameznika zaznamujejo silnice okolja.

Film je bil uradni kandidat naših sosedov za tujejezičnega oskarja 2018 in se je potegoval za zlato palmo v Cannesu, kjer je bil tudi nagrajen za igro izjemnega Marcella Fonteja. Dogman je bil navdihnjen z resnično zgodbo. Močno priporočamo.

Poiščite nas na družbenih omrežjih