Filmi, ki so spremenili filmsko industrijo: Izganjalec hudiča (1973)

26. decembra letos bo minilo okroglih petdeset let, odkar je luč sveta ugledala ena od najpomembnejših in najbolj ikoničnih grozljivk vseh časov; Izganjalec hudiča režiserja Williama Friedkina, posnet po romanu Williama Petra Blattyja, ki je za film spisal tudi scenarij. Nadnaravna grozljivka o deklici, ki jo obsede demon Pazuzu, je ob izidu postala velikanska komercialna uspešnica, globalni fenomen in film, ki je v kinih povzročal napade panike ter hkrati tudi prva grozljivka, nominirana za oskarja v vseh najpomembnejših kategorijah. 

Kot razkriva naslov filma, se zgodba vrti okoli demonske obsedenosti 12-letne deklice Regan (Linda Blair) in prizadevanja njene matere, sicer filmske igralke, da bi z dvojico duhovnikov izvedla proces eksorcizma. Vzporedno z zgodbo deklice v boju z nasilnim demonom spremljamo tudi osebno krizo duhovnika Damiena Karrasa (Jason Miller), ki po izgubi matere hkrati podvomi v smiselnost svojega poslanstva.
Film danes velja ne zgolj za klasiko sedme umetnosti in odlično grozljivko, ampak se hkrati uvršča tudi med najstrašnejše filme vseh časov.  

Poglejmo si, zakaj je Izganjalec hudiča film, ki je za vedno spremenil filmsko industrijo. 

1. Film, ki je deklicam vzel nedolžnost

Liki deklic so v filmskih grozljivkah prisotni že od začetka razvoja žanra, toda pred Izganjalcem hudiča so bile te pogosto portretirane kot izrazito pozitivne junakinje, ki izražajo nedolžnost, nedotaknjenost in moralno higieno v primerjavi s krutim in skorumpiranim svetom odraslih. Friedkinova klasika je ta pristop obrnila na glavo in dokazala, da so lahko deklice prekleto strašljive in nevarne; četudi je Regan še vedno žrtev demonske obsedenosti, je zavoljo izvrstne igre tedaj 14-letne Blairove to moč zlahka pozabiti, saj je njena transformacija iz živahne in razposajene deklice v pohotnega, blasfemičnega in nasilnega demona naravnost presunljiva. Z drugimi besedami; Izganjalec hudiča je poskrbel, da so bile zlobne in sociopatske deklice v prihodnjih letih v grozljivkah vse bolj prisotne. 

2. Grozljivka, ki je mnogo več kot grozljivka

Filmskih grozljivk se je zavoljo njihove priljubljenosti med širšim občinstvom držala oznaka, da so cenena hitropotrošna zabava brez trajne umetniške vrednosti. Kljub temu pa obstaja veliko grozljivk, ki so uspešno razbile ta (precej krivični) predsodek in Izganjalec hudiča nedvomno spada mednje. Četudi se okvirna zgodba vrti okoli motiva demonske obsedenosti, gre v resnici za globoko moralno dramo o kompleksnih odnosih med dobrim in zlom in kako mora včasih človek ironično nekaj izgubiti, da se šele zave, česa vsega je sposoben. 

Karras ob materini smrti izgubi dvoje; poleg starša tudi dotedaj neomajno vero v Boga in šele ob boju z demonsko entiteto uspe najti pot nazaj v tisto življenje, kateremu se je posvečal ob začetku duhovniškega poklica. Ravno zato bi bilo zelo krivično reči, da imamo v primeru obravnavane klasike opravka s še eno generično okultno srhljivko, ki se poslužuje satanskih simbolov zgolj zato, ker izgledajo “kul” na velikem platnu. Izganjalec hudiča je moralno kompleksen film, ki uspe gledalca nagovoriti z nekaterimi najpomembnejšimi eksistencialnimi vprašanji. 

3. Prva grozljivka v tekmi za oskarja

Oskarjev se pogosto drži oznaka, da so pri izbiri svojih favoritov že kar pikolovsko konzervativni, pretenciozni in da gojijo posebno mržnjo do t.i. žanrskih filmov, zato se je sprva zdelo nepredstavljivo, da bi v tekmo za najboljši film vključili grozljivko, ki je bila povrhu tega tudi komercialna uspešnica. S tega vidika je Izganjalec hudiča pisal filmsko zgodovino, saj gre za prvo grozljivko v zgodovini podelitve, ki je prejela nominacije v najpomembnejših kategorijah, med drugim tudi za najboljši film, režijo in scenarij, Miller, Blairova in Ellen Burstyn pa so bili prav tako nominirani za svoje igralske predstave. 

4. Ko groza preraste v mit

Friedkinov film je dvigoval prah že med precej težavno produkcijo, zaradi katere se je spletel mit o tem, da je film bil že od samega začetka zaklet. Med drugim je zgorela hiša, v kateri so film snemali, zgodile so se nepojasnjene nesreče, v katerih so člani ekipe utrpeli hujše poškodbe, “demonski amulet”, ki so ga uporabili v filmu, naj bi bil zaklet, pred začetkom snemanja pa naj bi prizorišče obiskal duhovnik in opravil blagoslov.  

Večino teh incidentov se da razumsko pojasniti, saj je bila produkcija Izganjalca hudiča že od samega začetka zaznamovana z mnogimi birokrastkimi ovirami, Friedkinovimi nekonvencionalnimi režijskimi prijemi ter pogostimi dvomi studia, ki zaradi občutljive tematike in pomanjkanja zvezdniških igralskih imen ni verjel v uspeh filma. Ker pa človeška domišljija ne pozna meja, je razumljivo, da se je okoli vseh opisanih incidentov spletel mit o domnevni zakletosti produkcije in še danes velja Izganjalec hudiča za enega od tistih filmov, za katerega je bil že uspeh to, da je sploh bil dokončan.

5. Ko se dvorane enako hitro polnijo kot tudi praznijo

Če bi rekli, da je Izganjalec hudiča med občinstvom povzročil masovno paniko, ne bi niti najmanj pretiravali. Če je moč verjeti poročilom, so gledalci med filmom panično zapuščali dvorane, bruhali in padali v nezavest, senzacionalistični mediji pa se kakopak niso uspeli upreti pretiravanju in poročali o incidentih, kjer je noseča ženska med filmom zaradi strahu splavila, nek moški pa naj bi že po dvajsetih minutah filma potreboval nujno medicinsko pomoč. In četudi se zdi zelo verjetno, da so ta poročila napihnjena, je nemogoče zanikati močnega vpliva, ki ga je imel film na občinstvo. Izganjalec hudiča je tako eden redkih filmov, ob katerem so gledalci za trenutek pozabili, da gledajo “zgolj” film. 

Zaključek

Skoraj vsaka grozljivka, ki jo gledate danes, svoj obstoj delno dolguje Izganjalcu hudiča. Tudi po več kot petdesetih letih film ostaja enako zlovešč, strašljiv, napet in moralno kompleksen kot ob izidu in že to je samo po sebi zavidanja vreden dosežek. Prav tako pa gre za eno redkih grozljivk, ki hkrati sledi zakonitostim žanra, hkrati pa seže onkraj njih in dokaže, da je lahko tudi žanrski film zaznamovan z močnim umetniškim nabojem in pomenljivim sporočilom. 

Sorodni članki

Poiščite nas na družbenih omrežjih

scroll to top