Filmi, ki so spremenili filmsko industrijo: Deset zapovedi (1956)
-
- 23 marca, 2023
- 12:10
Ob tokratnem filmu, ki je spremenil filmsko industrijo, bomo posegli daleč v zlato dobo Hollywooda. Režiser in producent Cecil B. DeMille, za mnoge ustanovitni oče ameriškega filma, je že leta 1923 v kinematografe pospremil svoj nemi film Deset zapovedi. Ampak tokrat ne govorimo o tem, temveč o 3 ure in 40 minut trajajoči biblijski epopeji, ki jo je ustvaril več kot trideset let za tem. Leta 1956 je luč sveta ugledal film Deset zapovedi (The Ten Commandments) in spremenil filmsko industrijo. Kako mu je to uspelo?
Deset zapovedi je biblijski ep
Nema uspešnica Deset zapovedi iz leta 1923 je bila uspeh na vseh ravneh in je kar 25 let držala rekord zaslužka pri studiu Paramount. To je režiserju DeMillu omogočilo »proste roke« pri izbiri naslednjih projektov. Sledili so Kralj Kraljev (The King of Kings, 1927), V znamenju križa (The Sign of The Cross, 1932), Samson in Delilah (Samson and Delilah, 1949) in Največja predstava na svetu (The Greatest Show on Earth, 1952). Vmes je bilo še nekaj avantur z igralcem Garyjem Cooperjem, ki pa danes ne dosegajo statusa omenjenih. Studijskim mogotcem Paramounta je po izidu Največje predstave na svetu predstavil idejo o predelavi Deset zapovedi izpred tridesetih let. Navkljub njegovemu statusu in uspehu zadnjih dveh filmov je bil zavrnjen. Šele po prepričevanju odbora s strani Adolpha Zukorja je dobil zeleno luč za ustvarjanje filma, ki se je izkazal za takrat najdražjega v zgodovini in njegovega zadnjega. Takrat 73-letni DeMille je začel ustvarjati film, ki je spremenil filmsko industrijo.
Tehtno raziskovanje Biblije in zgodovine
DeMille je s svojo ekipo veliko večina predprodukcije porabil za raziskovanje biblijskih zapisov in zgodovine. Že ob ustavarjanju nemega filma je ugotovil, da v Mojzesovem življenju manjka približno trideset let zapisov. Na stotine, kaj stotine, tisoče ur je porabil za raziskovanje Stare zaveze, pridruženih zapisov, odkritij, študij in umetnin. Z ekipo scenaristov in raziskovalcev je pričel ustvarjati zgodboris, ki so se ga pri samem snemanju držali do pike natančno. DeMille je bil perfekcionist in po pričevanju sodelavcev je bilo to na prvem mestu, pred človeškim odnosom.
Kot temelj za pisanje filma so navedene tudi knjige Princ Egipta, Na orlovih krilih in Steber ognja. Glavni temelj pa je seveda Sveto pismo, pri katerem je uporabljal tudi natančne prepise iz 2. Mojzesove knjige, zapise Jožefa Flavija in Evzebija.
Zgodba Desetih zapovedi sledi Mojzesovemu življenju, posvojenemu egipčanskemu princu, ki postane odrešitelj svojih bratov, zasužnjenih Hebrejcev. Eksodus vodi na goro Sinaj, kjer od boga prejme Deset zapovedi.
Najdražji film tistega časa
Zakaj je to lastnost, ki jo tokrat uporabljamo v dobro filma? Odgovor je preprost. Ker je to omogočilo enega najbolj natančnih in podrobnih filmov vseh časov. Proračun filma je znašal 13,3 milijona dolarjev, kar je takrat pomenilo, da gre za najdražji film v zgodovini.
Snemali so v Egiptu, kar so bile vedno DeMillove sanje. V tistem trenutku jih je živel in se držal načela »če ga zgradimo, bodo prišli« ter se izognil veliko cenejšemu snemanju v Kaliforniji. Na novo so zgradili antični Egipt, vključno z 20 metrov visokimi sfingami. Gledalci so se in se vedno še navdušujejo nad visokoproračunsko produkcijo, ki se je ne bi sramovali niti danes.
Pri snemanju so uporabili več kot 15 tisoč statistov in 15 tisoč živali.
Vizualni učinki vredni našega časa
Paramountova ekipa je 14 mesecev delala 7 dni na teden in 16 ur na dan, da so uspeli ustvariti celoten videz filma. Post-produkcija filma je tisto, kar je filmu takrat dodalo neverjeten čar. Ločitev Rdečega morja, vžig zapovedi na kamen, ognjeni zublji in drugi vizualni učinki so še danes med najbolj neverjetnimi. Čeprav bi danes lahko zamahnili z roko pri takih prizorih, so le ti legendarni in zgodovinski. Nič čudnega, da je film za to prejel tudi oskarja.
Fantastična igralska zasedba filma
Le z znanjem in natančnostjo naj bi bilo mogoče prepričati DeMilla. Točno to je storil Charlton Heston, ki je z njim sodeloval pri Največji predstavi na svetu. Navdušil ga je z znanjem o Egiptu in zaradi neverjetne podobnosti Michelangelovemu Mojzesu. Ramzes II. je postal Yull Brynner, ki je režiserja navdušil v brodvajskem mjuziklu Kralj in jaz (The King and I). Najbolj zaželena vloga pa je po tem postala Nefretiri, ki jo je v množici Audrey Hepburn, Joan Taylor, Anny Blyth, Vivien Leigh in drugih, dobila Anne Baxter. Tu so še Edward G. Robinson, Yvonne De Carlo, Debra Paget, John Derek, Sir Cedric Hardwicke, Nina Foch, Martha Scott, Judith Anderson in Vincent Price.
Nadvse zanimiva vloga pa je bil tudi Mojzes kot dojenček. Ko je DeMille izvedel, da Heston z ženo Lydio pričakuje otroka z začetkom leta 1955, je dejal, da je to prispelo v ravno pravem trenutku. Sodeč po govoricah naj bi imel enega zaposlenega v porodnišnici, ki bi na skrivaj spremljal, ali je dojenček fantek oziroma punčka. Mladi Fraser Heston je bil star le tri mesece, ko je že posnel svoje prve prizore v Egiptu.
Izjemen uspeh filma je sprožil ostale uspešnice
Četudi je šlo za najdražji film do tistega trenutka, so bile vse oči uperjene prav vanj. Premiero je dočakal 8. novembra 1956. Do aprila 1957 je film zaslužil že 10 milijonov dolarjev v zgolj 80 kinih. Ljudje so se borili za mesta na omejenih filmskih predstavah do sredine leta 1958, ko je film doživel klasičen izid v večini kinematografov. Film je zaslužil 122,7 milijona dolarjev in postal najbolj uspešen film leta in drugi najbolj uspešen film desetletja. Kaj pa njegove številke pravijo danes?
Na lestvici najbolj dobičkonosnih filmov vseh časov, kjer je vrednost spremenjena z inflacijo, je film na 8. mestu zaslužkarjev. V tem primeru bi danes zaslužil kar 2,665,000,000 dolarjev.
Film je prejel 7 nominacij za oskarja in prejel enega (v kategoriji za najboljše vizualne učinke).
Tisto, kar je najbolj pomembno, je filmov vpliv. Ko so ustvarjalci videli, da je lahko zgodovinski oziroma biblijski ep velikanska uspešnica, se je začela poplava takih filmov. Sledili so Ben-Hur, Kleopatra in Spartak. Vpliv filma je jasen tudi danes. »Deset zapovedi sem videl že štiridesetkrat ali petdesetkrat,« je povedal Martin Scorsese.
Deset zapovedi spada med najbolj priljubljene filme vseh časov
Natančnost filmske režije s strani Cecila B. DeMilla. Izjemne igralske predstave Hestona, Baxterjeve in Brynnerja. Fantastični vizualni učinki. Gromozanska produkcija na najvišji ravni. Prikaz biblijske zgodbe o Mojzesu in Desetih zapovedi se je zapisal v zgodovino in spremenil filmsko industrijo. To je eden od filmov, ki so spremenili filmski svet.
