Berlinale: Dinklage in Hathaway za solidni začetek festivala
-
- 19 februarja, 2023
- 15:30
Naše potepanje na Berlinale filmskem festivalu se je končno začelo in prvi dan po prevzeti akreditaciji smo si, kljub izčrpanosti zaradi potovanja, šli ogledat prvi film. Svetovno premiero in uradni začetek festivala je naznanil film She Came To Me režiserke Rebecce Miller, kjer skladatelj naleti na pisateljsko blokado. V tej vlogi se odlično znajde Peter Dinklage, vrhunsko delo pa opravi tudi Marisa Tomei, a to ni dovolj, da bi rešila bizarni razplet drame. Prvo ime filma, poleg prej omenjenih, je Anne Hathaway, ki je na rdeči preprogi pričakovano očarala vse prisotne.
Drugi dan festivala je zgodaj zjutraj sledila projekcija filma Reality. V glavni vlogi je zvezda serij Evforija in Beli Lotos Sydney Sweeney, ki kot Reality Winner odlično opravi svoje delo. Film so posneli po avdio posnetkih FBI-ja med preiskovanjem njenega doma, 3. junija 2017. Zagotovo zanimiva zgodba, če je ne poznate od prej iz novic. Zagotovo zanimiva zgodba, če je ne poznate od prej iz novic, a veliko boljše deluje kot gledališka igra kar je bila tudi v originalu. Nekaj elementov je sicer impresivno uporabljenih, to sta predvsem učinek, ko cenzurira besedilo in prepis, ki ga igralci morajo odigrati. To je zahtevno odigrati, saj morajo oponašati pogovor in vsa mašila, pavze, medmete in drugo, da to dosežejo.
Nato smo se preselili v glavno prizorišče Berlinale Palast, kjer se izvajajo večerne svetovne premiere. Tam smo si ogledali film Irgendwann werden wir uns alles erzählen oziroma Someday We’ll Tell Each Other Everything, ki nas je pozitivno presenetil. Zgodba spremlja roman Daniele Krin, v katerem 17-letna Maria živi na podeželju s svojim fantom. Spozna starejšega soseda, ki jo na nenavaden način privlači in iz tega izhajajo različne dinamike med liki. Očitno ima Vicky Krieps ‘doppelgangerko’, saj ji je igralka v glavni vlogi, Marlene Burow, vizualno zelo podobna, še bolj pa po stilu igranja. Slednja ima veliko breme, saj je učinkovitost filma odvisna od njene predstave, ki je solidna, nič več in nič manj. Najboljši del filma je seksualna napetost, ki je v zraku v trenutkih, ko se nesrečna zaljubljenca srečata in to režiser slikovito prikaže brez, da bi pretirano vključeval dialog.
Naslednji film je bil dokumentarni, in sicer spremljali smo zgodbo legendarnega tenisača Borisa Beckerja v Boom! Boom! The World vs. Boris Becker. Gre za izredno zanimivo osebo, ki je imela dinamično teniško kariero in težave s katerimi se je specifično spopadal, zato je film zagotovo vreden ogleda tudi za tiste, ki niso največji oboževalci tega športa. Becker je postal priljubljena oseba že pri 17. letih in hitro postal superzvezda na katero se je Nemčija vedno zanašala. Film nam njegovo pot predstavi in z različnimi sogovorci ter elegantno režijo navdušeno prikaže. Na voljo za ogled bo na Apple TV.
Dan smo končali z dokumentarnim filmom Seana Penna in Aarona Kaufmana, ki ni bil najbolj posrečen, a več o njem in bolj podrobno bomo zapisali kmalu.
Viri slik: Berlinale
