Arcane: Ko spreminjaš svet, ne prosi za dovoljenje

Arcane je po končani drugi sezoni zaključil temeljno zgodbo o sestrah Vi in Jinx. Fortichejeva kreacija iz sveta League of Legends, se je leta 2021 prvič predvajala na Netflixu in jasno obveljala za eno najboljših stvaritev v svetu sedme umetnosti. Druga sezona je bila na vrhu seznamov najbolj pričakovanih naslovov v tem desetletju. In če prva še vedno velja za ultimativno mojstrovino, lahko drugi sezoni pripišemo naziv pomanjkljive mojstrovine.

Prva sezona se je končala s skorajšnjim mirom med Piltoverjem in Zaunom, nekoč združenima in močnima družbama. Ko Jinx izstreli svojo raketo, s tem nadaljuje vzorec nasilja, ki prepreda svet Arcana in njenih najbližjih.

Ko je skorajda od nikoder priletela prva sezona, se nismo zavedali, da je bila v nastajanju več let. Na novo je bilo treba čakati tri leta, težo časovnega nastajanja pa je jasno pokazal komentar igralke, ki je svoj glas posodila mladi Powder. Pred izidom druge sezone je imela v intervjuju devetnajst let, prve prizore pa je posnela pri desetih. Tako dobre stvari kot je Arcane rabijo svoj čas.

Ko se nekdo zgleduje po tebi, ne smeš biti sebičen

Hvalospevi o zgodbi, likih, glasbeni podlagi, dialogu in animaciji, kot je svet še ni videl, so se vrstili eden za drugim. Ampak ljudje smo nevarni, smo bitja navade. Če je bil prvi film v Spider-Verse univerzumu noviteta in svež pridah, je bil drugi že prenasičen in preprosto ne-predhodnik.

Več včasih ni več, temveč manj. Prva sezona se je tesno držala dveh osnovnih likov, sester Vi in Jinx. Vsakič, ko se boste znašli v pogovoru, kjer nekdo trdi, da dobro napisani (ženski) liki ne obstajajo več, mu lahko pod nos vržete prav Arcane. Obstoj »sivine« likov in njihovih odločitev lahko v novi dobi skoraj enolično pripišemo prav francoski animirani seriji. O kakovosti likov govori dejstvo, da obstaja n-število psiholoških, psihoterapevtskih in psihiatričnih študij o vplivu okolice na družbo, pomenu dotika, natančnosti pogledov in tonov dialoga v tem svetu.

In druga sezona? Izjemna. Fascinantna. Umetniška. Pomanjkljiva. Prehitra. Pionirska. Žalostna. Melanholična. Prenasičena. Izvrstna. Čudovita.

Druga sezona je srce parajoča v vsem najboljšem in najslabšem smislu. Ker se je končala, ker se je prehitro končala, ker je tako gledljiva in odlična in, ponovno, ker se je končala.

Želeli bi več, a več z več epizodami

Prve tri epizode se posvečajo posledicam, ki sta jih povzročila Jinxin izstrelek v Piltover in Silcojeva smrt. Če si je prva sezona »vzela čas« za raziskovanje posledic Vanderjeve smrti in to peljala vse do zaključka, se zdi, da si druga tega razkošja ne privošči. Želi biti večja, iti globlje, odmevati dlje. Logično, ekipa ustvarjalcev pač ni mogla uiti pričakovanjem oboževalcev, ne glede na to, koliko časa je nastajalo novih devet epizod.

Dokaz odličnega filma ali serije, večinoma v svetu fantazije, je povsem jasen – želimo si ostati v svetu in z liki. Bolj kot se sezona in s tem serija bliža koncu, bolj si želimo, da bi si druga sezona vzela svoj čas. A ne gre, ker je v ospredju več likov. To pomeni več pogledov, odločitev, dogodkov in posledic. Te prinesejo nove posledice in na ustvarjalcih je, da znajo to pomiriti. Prva sezona je bila v tem smislu pri tleh, druga pa je poletela v višave. Kako visoko lahko letimo?

Zaključek serije se zdi pohitren oziroma v najboljšem primeru prekratek. Zdi se, da si je serija na ramenih slave dopustila možnost, v kateri bodo gledalci spregledali pomanjkanje namena in namigov za odločitev. Pri tem odziv ni slab, daleč od tega, saj gre za povečini izvrstno izpeljavo, ki pa si mora natočiti čistega vina in reči, da živi na uspehu prve sezone.

Žalostna resnica je, da tisti, ki najbolj sijejo, pogosto najhitreje pogorijo

Če zgodbo poznamo več tisočletij, je v njej nekaj resnice, mi je v pogovoru dejal italijanski pisatelj, ko sva govorila o Homerovi Odiseji. Sam bi se naslonil na legendo o Ikarju, ki je letel preblizu Sonca.

Včasih se ne zavedamo, kaj vse imamo na voljo, dokler ne posežemo po preveč in nam je vzeto vse. Dramatiziranje? Kakopak, ampak Arcane je dramatizacija videoigre, ki jo oboževalci igrajo že mnogo let. Lahko bi se fokusirali na tehnično in umetniško izpeljavo druge sezone, kjer ji v zgodovini ni enake, a z nami ostanejo zgodbe. Pri teh pa si druga sezona ne vzame dovolj časa, da bi si vzele prostor, ki ga še vedno zasedajo tiste iz prve sezone.

Arcane. Mojstrovina

Arcane kot celota? Zavzela je svoj prestol in čaka se nekoga, ki bi bil dovolj pogumen, da ji upa konkurirati. Ni ji enake.

Poiščite nas na družbenih omrežjih