8 najbolj razvpitih filmov, ki so razdelili kritike in občinstvo
-
Vid Šteh - 2 oktobra, 2024
- 08:25
Skozi zgodovino sedme umetnosti se je zvrstilo ogromno filmov, ki so ob izidu postali takojšnji ljubljenci kritikov in občinstva, vendar nas ti tokrat ne bodo zanimali. Tema današnje lestvice je izbor filmov, ki so (in v večini primerov še vedno) močno razdelili javnost in sprožili tako burne odzive, da je njihova dejanska kvaliteta pod velikim vprašajem tudi danes. Velja opozoriti, da bi za popoln seznam potrebovali vsaj petdeset mest, vendar smo poskušali ustvariti karseda raznolik izbor.
Poglejmo filme, ki so močno razdelili kritike in gledalce:
Rojstvo naroda / The Birth of a Nation (1915)
Razvpitost ameriškega zgodovinskega epa Rojstvo naroda režiserja in scenarista D.W. Griffitha je bila tema mnogih obravnav, ki so pri ljubiteljih sedme umetnosti sprožili izredno mešane občutke do filma. Temu tudi dandanes priznavajo tehnično brezhibnost, številne inovativne pripovedne prijeme in pionirstvo na področju filmske umetnosti. Hkrati pa gre za film z izredno problematično vsebino, ki tudi po več kot 100 letih dviguje prah; od izredno neobčutljivega prikaza temnopoltih ljudi, ki so prikazani kot divjaki, ki uničujejo ameriško kulturo pa vse do odkrite glorifikacije pripadnikov rasističnega gibanja Ku-Klux-Klan kot srčnih borcev za človekove pravice. V zgodovini sedme umetnosti redko najdemo film, ki je enako močno občudovan kot tudi preziran in Rojstvo naroda spada v to kategorijo.
Salo ali 120 dni Gomore / Salò o le 120 giornate di Sodoma (1975)
Ali ima film, delno posnet po romanu francoskega mojstra perverzije in hedonizma Marquisa de Sada, sploh možnosti, da bi bil toplo sprejet pri kritikih in gledalcih? Malo verjetno. Razvpita vojna tragedija Salo ali 120 dni Gomore italijanskega režiserja Piera Paola Pasolinija (ta je bil tri tedne pred izidom umorjen) še danes predstavlja gradivo za debato o tem, kako daleč lahko seže meja umetniškega izražanja. Film, ki pod fasado gravža, sadizma in morbidne spolnosti skriva močan kritičen komentar o totalitarnem nasilju nad posameznikom, nedvomno preizkuša gledalčevo toleranco, kar rodi pričakovane odzive zgražanja kot tudi občudovanja.
Mularija / Kids (1995)
Nekaj minut ogleda mladinske drame Mularija režiserja Larryja Clarka in scenarista Harmonyja Korina je več kot dovolj, da gledalcu postane jasno, zakaj je film ob izidu leta 1995 dvignil ogromno prahu. Clarkov necenzuriran, grob in na trenutke neprebavljiv potret razpuščene, neodgovorne in hedonistične mularije, ki popiva, se drogira, skejta in seksa brez zaščite je odprl mnoga (upravičena) vprašanje o tem, ali je Mularija iskrena refleksija resničnosti, v kateri živijo mnogi mladi ali pa zgolj nesramna in cenena eksplotacija, katere edini namen je šokirati. Odgovora najverjetneje ne bomo nikoli dobili kot tudi ne enotnih mnenj o sicer najboljšem filmu v Clarkovi majavi karieri.
Čarovnica iz Blaira / The Blair Witch Project (1999)
Nadnaravna grozljivka Čarovnica iz Blaira, ki je pripeljala žanr najdenih posnetkov (found footage) do širšega občinstva, je eden najuspešnejših neodvisnih filmov vseh časov, ki je hkrati tudi premeteno uporabil moč interneta in zbudil zanimanje za film, še preden je ta prišel v kinematografe. Pričakovano so se že tedaj pojavljala močna vprašanja o tem, če je film dejansko dobra grozljivka ali je njegov uspel moč pripisati domiselnemu marketingu… in ta debata ostaja živa vse do današnjih dni. Nekateri film zaradi specifičnega načina gverilskega snemanja dojemajo kot avtentičnega in vzdušnega, drugim pa predstavlja slabo posnet dolgčas, kjer se ne zgodi nič.
Mož iz jekla / Man of Steel (2013)
V šali bi lahko rekli, da bi v kategorijo filmov, ki so razdelili publiko, lahko uvrstili skoraj celotno filmografijo Zacka Snyderja, toda noben njegov film ni sprožil tako burnih odzivov kot superherojska akcija Man of Steel. Snyder se s filmom loteva temačne in psihološko kompleksne rekonstrukcije mita o ikoničnem superheroju Supermanu, ki je tokrat radikalno drugačen od simbola upanja in optimizma, ki ga je poosebljal legendarni Christopher Reeve. Snyderjev Superman je v filmu prikazan kot otožen antiheroj, ki sprejme cel kup moralno spornih odločitev in je med drugim posredno odgovoren za uničenje Metropole in stotine smrti nedolžnih civilistov. Film je temu primerno razdelil občinstvo na tiste, ki so v Snyderjevi viziji modernega Supermana videli ambicizno, drzno in dobrodošlo osvežitev znotraj superherojskega žanra, spet drugi pa še danes ostajajo pri mnenju, da Snyder Supermana ni nikoli razumel.
Samo bog odpušča / Only God Forgives (2013)
Drugo sodelovanje med danskim filmarjem Nicolasom Windingom Refnom in igralcem Ryanom Goslingom je zaradi velikanskega uspeha njunega prejšnjega projekta, kriminalnega trilerja Drive, nosil izredno visoka pričakovanja. Pa vendar je težko reči, da je bil kdorkoli pripravljen na tako težaven, skrivnosten in brutalen film kot je Only God Forgives; odvratni liki, ogromna doza eksplicitnega nasilja, počasen tempo in zgodba, ki ne ponuja jasnih odgovorov so bili dovolj močni elementi, da so mnogi film ob izidu odpravili kot dokaz, da se je Refnu od pretencioznosti in ega preprosto “zmešalo” in da je Only God Forgives zgolj izgovor za nesramno provociranje občinstva. Spet drugi pa so mnenja, da je Refn s filmom dokazal, da se ne želi klanjati pravilom filmske industrije in da ostaja zvest svojemu brezkompromisnemu umetniškemu slogu, pa četudi ob tem razjezi občinstvo.
Vojna zvezd: Poslednji jedi / Star Wars: The Last Jedi (2017)
Vojna zvezd, ena najuspešnejših filmskih franšiz vseh časov, je do leta 2017 veljala za nepremagljivega popkulturnega giganta, ki je ostal družbeno relavanten tudi pri novih, mlajših generacijah gledalcev. A vse to je spremenilo drugo poglavje nove Disneyjeve trilogije z naslovom Poslednji jedi v režiji Riana Johnsona. Četudi je bil film deležen kritiških pohval in v blagajne prinesel več kot 1,3 milijarde dolarjev, je bil s strani oboževalcev franšize deležen izredno negativnih odzivov, ki so med drugim eskalirali v množična nadlegovanja članov ekipe filma in bombardiranja spletnih strani kot so IMDB in Rotten Tomatoes s slabimi ocenami. Razlog? Oboževalce je zmotil nenavaden ton filma, ki je iskal ravnotežje med karakterno dramo in burlesko, cinični potret ikoničnega Luka Skywalkerja, feminizacija franšize in dejstvo, da je Johnson večino vprašanj, ki jih je načel prejšnji film Sila se prebuja, preprosto ignoriral in jih označil za nerelavantna.
Blonde (2022)
Eksperimentalna biografska drama o skrivnostnem življenju in kariere glamurozne filmske igralke in seks simbola Marilyn Monroe z Ano de Armas v glavni vlogi, je bil leta 2022 v očeh ljubiteljev sedme umetnosti resen kandidat za oranje letine na prihajajočih Oskarjih. Toda film režiserja in scenarista Andrewa Dominika je namesto navdušenja požel zmedenost in ogorčenje občinstva, ki se je spraševalo, čemu je sploh bilo priča. Mnogi so (bili) mnenja, da film sramoti Monroejevo in njeno življenje zreducira na kolaž mizerije, nasilja, zlorab in psihičnih zlomov, spet tudi pa so Blonde dojemali kot drzno in neprizanesljivo lynchevsko nočno moro in močno klofuto idiličnosti, ki jo predstavlja zlato obdobje Hollywooda.