5 (zaenkrat) najslabših filmov leta 2024
-
- 20 avgusta, 2024
- 05:00
Četudi smo pretekli komaj polovico leta 2024, se je na filmskem pladnju znašlo kar zajetno število smeti, ki se bodo potegovale za naziv najslabšega, kar je ponudila filmskega industrija letos. Za vas smo izbrali pet najbolj bednih izgovorov za filme, ob katerih smo se gledalci žal zgolj držali za glavo in čakali, da nastopa odjavna špica.
Pet (zaenkrat) najslabših filmov letošnjega leta je:
Madame Web
O Sonyjevi superherojski polomiji Madame Web je bilo na tej točki povedanega že toliko, da je zbijanje šal na njen račun že precej dolgočasno; več kot očitno nedokončan, štorast in dolgočasen film je spravil v zadrego tudi glavne igralke kot sta Dakota Johnson in Sydney Sweeney, ki sta se le nekaj ur po premieri od filma distancirali, prva pa jo je celo v prvem tednu predvajanja popihala na počitnice. Tega ji nikakor ne moremo zameriti, saj gre za naravnost mizeren film, ki ni uspel zadovoljiti niti najbolj nezahtevno bazo oboževalcev superherojskega kiča.
Strictly Confidential
Če za pričujoči film niste nikoli slišali, ste se rodili pod srečno zvezdo; “upokojenski” erotični triler Strictly Confidential, ki ga je režiral Damian Hurley, sicer sin slavne britanske igralke in bivše manekenke Elizabeth Hurley, ki v filmu odigra eno od glavnih vlog, je žalosten dokaz tega, kaj se zgodi, ko nepotizem izgubi nadzor nad samim seboj in pripelje do katastrofe. Negledljiv, obupno dolgočasen, zastarel, kičast in teatralno odigran film brez kančka erotičnosti, povrhu tega pa sinova odkrita eksplotacija materinega golega telesa pusti pri gledalcu zelo neprijetne občutke. Strictly Confidential je vsebinsko na ravni porno filma, le da ob hitrem previjanju naprej ne boste uzrli nobene zadovoljive seks scene.
Miller’s Girl
Jenna Ortega je po tem, ko je zaslovela v nadaljevanki Wednesday, skušala svoj igralski talent razširiti še na druge projekte, vendar so jo pri tem pokopale bodisi premočne osebne ambicije bodisi nesposobnost studijev, ki niso znali pretehtati, da za določene vloge ni primerna. Nekdo bi namreč ob ogledu psihološke drame Miller’s Girl, sicer obupno dolgočasne kopije Kubrickove Lolite, moral ugotoviti, da Ortega ni zmožna prepričljivo odigrati vlogo zapeljive najstnice, še posebej v filmu, ki se močno trudi biti šokanten. Tako Ortega kot njen soigralec Martin Freeman v filmu delujeta izgubljeno, butasti dialogi in komorno vzdušje pa gledalca prej uspavajo kot pa razburijo.
Back to Black
Ali ste vedeli, da je pokojna britanska pevka Amy Winehouse bila velika odvisnica od drog in alkohola? Ne? Ni panike; njena biografska drama Back to Black vas bo seznanila s tem “presenetljivim” podatkom skoraj vsako minuto, medtem ko so vpogledi v njeno glasbeno ustvarjanje in vpliv, ki ga je imela na industrijo, očitno nepomembni. Bolj pomembno je poudarjanje, da si je Winehousova bila sama kriva za lastno smrt in da je bil njen oče, ki še danes ostaja zelo sumljiva figura in je “pridno” bedel nad pričujočim filmom, dobri samaritan, ki hčerkinega obnašanja niti približno ni vzpodbujal. Tudi zunaj tega je Back to Black površna, plehka in obupno prečiščena verzija pevkinega resničnega življenja.
Unfrosted
Ob spremenjeni družbeni klimi, ki je spremenila tudi kolesje sodobne komedije, se je med drugim vse pogosteje začelo pojavljati vprašanje: “Je bil Jerry Seinfeld sploh kdaj smešen?” Odgovor na to vprašanje bi zahtevalo konkretno debato, toda če sodimo po letošnjem Seinfeldovem režijskem debalku Unfrosted, bi rekli, da ga je v vsakem primeru povozil čas in da njegove “boomerskih” komedije nimajo nobenega pravega razloga za obstoj. Praznoglava, dolgočasna, nefokusirana in predvsem kronično nezabavna komedija je tako zanič, da je utonila v pozabo zgolj nekaj dni po primeri na Netflixu, Seinfeld pa bo verjetno razloge za neuspeh iskal pri snežinkasti “woke” kulturi.
