5 najljubših filmov 79. edicije festivala v Cannesu
Ob koncu 79. filmskega festivala v Cannesu imamo za vas izbor naših najljubših filmov, ki smo si jih ogledali.
The Beloved
Po ogledu več kot 20 filmov smo med prvimi najljubšimi uvrstili ‘The Beloved’. Film, ki s svojo zgodbo zelo spominja na lanski z oskarjem nagrajeni film ‘Sentimentalna vrednost’, vendar se s svojo izvedbo precej hitro loči od primerjave med filmoma. Osrednji igri Javierja Bardema in Victorie Luengo sta izjemni in povesta ogromno o likih in njuni preteklosti, tudi ko v sceni ni prisotnega veliko dialoga. Režija Rodriga Sorogoyena je unikatna. Iz scene v sceno se pristopi h kinematografiji in zvočni montaži razlikujejo, kar doda kaotičnosti dogajanja in izražanju neizrečenih čustev, ki se skrivajo za vsakim likom.
Fjord
‘Fjord’ je romunsko-norveška drama režiserja Cristiana Mungiuja s Sebastianom Stanom in Renato Reinsve v glavnih vlogah staršev, ki se znajdeta sredi sporne debate o njuni vzgoji otrok. Sebastian Stan je odličen, kar vedno znova dokazuje iz vloge v vlogo. V njegovem liku je moč zaznati ogromno zadržanosti, ki se skriva za njegovimi pogledi in besedami. Prav tako je v filmu odlična Renate Reinsve v izredno ranljivi vlogi. Scenarij je izredno močen tako v smislu sodiščne drame kot tudi v pristopu neizbiranja strani argumentov, situacija je predstavljena na realističen in surov način. Kjer nas je film malenkost razočaral, je bila igra otroških igralcev, ki se na žalost ne morejo primerjati z osrednjimi vlogami.
Coward
‘Coward’ je romantična drama, postavljena v dogajanje med 1. svetovno vojno. Film pozornost posveti skupini vojakov, ki svoj čas posvečajo gledališkim igram z namenom zabavanja vojnih generalov in ranjenih vojakov. Film nas s svojo kinematografijo in zvočno montažo odlično preseli v center dogajanja in čustveno prikaže romantično zgodbo, ki se odvije med dvema vojakoma. Kjer film blesti, je v tišini, kjer igralci povejo ogromno le s pogledi.
Minotaur
‘Minotaur’ je ruska politična triler/drama režiserja Andreya Zvyagintseva. Zgodba govori o Glebu, direktorju uspešnega podjetja, kjer se znajde pod pritiski, saj podjetje zahteva vpoklic delavcev v vojsko. Hkrati pa izve tudi o nezvestobi svoje žene, kar ga še dodatno poda na pot nasilja. Poleg tega, da je film izredno zabaven, je prav tako zelo impresivna režija. Film je poln majhnih detajlov postavljenih v ozadje, ki dodajo veliko vrednost dogajanju in pritiskom okolja znotraj sveta. Film tudi služi kot dober komentar o izkoriščanju položaja ljudi na vrhu moči.
Fatherland
‘Fatherland’ je intimna črnobela zgodovinska drama režiserja Pawła Pawlikowskega. Zgodba govori o pisatelju Thomasu Mannu, ki se skupaj s hčerko leta 1949 vrne v razrušeno in ideološko razdeljeno Nemčijo. Igra Sandre Hüller je izvrstna, s čimer ponovno dokazuje, da je ena izmed boljših novodobnih igralk. Prav tako je v filmu odličen Hanns Zischler, ki s svojo zadržanostjo čustev pripomore k izredno dobro izpeljanemu zaključku filma. Film je precej umirjen, režija ni bahaška. Večina posnetkov je statičnih in umirjenih, kar bi sčasoma lahko postalo izigrano in dolgočasno, vendar se film s svojim kratkim trajanjem temu izogne.
