5 filmov, ki si jih morate ogledati, če vam je bil všeč Oppenheimer
Oppenheimer, težko pričakovani celovečerec mojstra “intelektualnega blockbusterja” Christopherja Nolana, je naposled prispel med nas in po pričakovanjih nas eden od najbolj priznanih filmarjev ta hip znova ni razočaral; Oppenheimer se je izkazal za naporen, kompleksen, vendar presenetljivo veličasten in emocionalen ep o “očetu atomske bombe” J. Robertu Oppenheimerju in njegovi vpletenosti v Projekt Manhattan, ki je ustvaril daleč najnevarnejše orožje za množično uničenje v zgodovini človeštva.
Pred vami je izbor petih filmov, ki vam bodo všeč, če vam je Oppenheimer zlezel pod kožo.
Barefoot gen (1983)
Klasika japonske anime Barefoot gen je eden najbolj pretresljivih protivojnih filmov vseh časov, ki je dal glas žrtvam padca atomskih bomb na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki avgusta 1945. V filmu spremljamo fantiča Gena, ki v bombnem napadu na Hirošimo izgubi družino in večino prijateljev, zato s peščico preživelih skuša najti upanje med mestnimi ruševinami, hkrati pa se izogniti grozljivim posledicam radioaktivnega sevanja. Film se uspešno izogne politizaciji dogodka in gledalca strese do kosti (tudi po zaslugi večminutnega prizora, v katerem spremlja postopno razpadanje teles starce, žensk in otrok), hkrati pa ga opomni, da so žrtve nuklearne vojne (ali katerekoli vojne) nedolžni ljudje.
When The Wind Blows (1986)
When The Wind Blows je klasika britanskega animiranega filma, ki se oklepa “kaj če” scenarija, ki sicer predstavlja osrednji motiv večine filmov na temo nuklearne vojne / katastrofe. V filmu, ki ga navkljub tragičnemu ozadju spremlja prefinjen britanski humor, spremljamo starejša zakonca Bloggs, ki se intenzivno pripravljata na izbruh jedrske vojne, toda po velikanski eksploziji, ki v ozračje pošlje strupene pline, njun boj za preživetje postaja vse bolj krut. When The Wind Blows je ganljiva družinska drama, ki gledalca opomni, da nobene stvari ali osebe na tem svetu ne smemo jemati za samoumevne, hkrati pa nazorno prikaže posledice vedno prisotne grožnje z jedrsko vojno.
Dr. Strangelove (1964)
Vpliv Stanleyja Kubricka na Nolanovo obširno filmografijo se zdi zelo očiten, zato se filmski “double-bill” Oppenheimerja s kultno črno vojno komedijo Dr. Strangelove zdi naravnost idealen. Kubrickova lunatična mojstrovina gledalca začara z dobršno mero absurdnega humorja, naravnost genialnih igralskih kreacij komičnega veterana Petra Sellersa v trojni vlogi ter celim kupom ikoničnih prizorov. Strah pred jedrsko vojno je morebiti res velik in še kako resničen, vendar Dr. Strangelove poskrbi, da je vsaj huronsko smešen.
Threads (1984)
Veliko filmov iz 80. let je skušalo zajeti (tedaj) realen strah pred jedrsko vojno med svetovnima velesilama ZDA in Sovjetsko zvezo. In eden od teh filmov je tudi postapokaliptični dramski triler Threads, ki sicer prikazuje dve britanski družini, ki skušata preživeti posledice jedrskega napada na Veliko Britanijo. Glede na to, da v 80. letih mnogo ljudi ni vedelo, kako / kdaj se bo končala vedno bolj napeta hladna vojna, se film igra s precej verjetnim scenarijem, hkrati pa je tudi eden od prvih filmov, ki prikaže politične, ekonomske in okoljske posledice nuklearnega konflikta.
Fat Man and Little Boy (1989)
Biografski triler Fat Man and Little Boy je bil ob izidu deležen precej negativnih kritik zaradi številnih zgodovinskih netočnosti in slabih igralskih predstav, vendar pa je še vedno vreden pozornosti, saj podobno kot Oppenheimer pokriva ozadje Projekta Manhattan in izdelave atomske bombe. Četudi se film niti približno ne more kosati z Nolanovo mojstrovino, je njegova zgodba preveč fascinantna, da si ga ne bi bilo vredno ogledati iz gole radovednosti.
Viri slik: Letterbox, Amazon, Our Golden Age, Bloody Disgusting, Letterbox
